Slovenski »Rashomonijadi« ni konca: novi predsednik parlamenta razrešujejo na Ustavnem sodišču
22. apr. 2026, 18:41 | Posodobljeno: 22. apr. 2026, 18:41, Svetlana Vasović

Stari pregovor pravi, da ima poraženec pravico biti jezen, a odhajajoči premier Robert Golob je v svoji jezi šel predaleč, saj ne izpusti nobene priložnosti, da bi javno žalil Stevanovića in Logarja ter trdil, da sta prevaranta

© FOTO TANJUG/ FOTO STA

Zoran Stevanović, novi predsednik slovenskega parlamenta, ki je bil 10. aprila izvoljen z prepričljivo večino glasov, se še ni utegnil udobno namestiti na svojem stolčku, pa se je že soočil s poskusom prevrata.

Stranka "Svoboda" odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba se ne more sprijazniti z dejstvom, da nima podpore za sestavo nove vlade, za kar krivi predvsem Stevanovića, saj je računala (brez kritja) na njegovih pet poslancev iz stranke Resnica ter še nekaj iz desnosredinske stranke (Logarjevi demokrati).

Ta manever je bil dokončno preprečen pretekli petek, po Golobovih zelo spornih potezah in plazu žalitev, usmerjenih proti Stevanoviću po njegovi izvolitvi za predsednika parlamenta. Goloba so zavrnili tudi Logarjevi demokrati, po čemer je postalo jasno, da nikakor ne bo zbral 46 parlamentarnih glasov, potrebnih za oblikovanje vlade.

Odhajajoči premier je vztrajal, da je edini primeren kandidat za mandat, in zavrnil glasove razuma, ki so ga opozarjali, da ga niti Resnica niti Demokrati ne bodo podprli, ker ga bremenijo številne obtožbe o korupciji. Koalicija s "Svobodo" bi bila morda mogoča, vendar ne z Robertom Golobom na čelu nove vlade.

V ponedeljek je nato ogorčen napovedal, da bo s svojimi 28 poslanci prešel v opozicijo, prepričan, da »goljufiva koalicija Logarja in Stevanovića ne bo dolgo trajala«. Že naslednji dan pa je spet odvrgel politično bombo – stranka Svoboda je vložila ustavno pritožbo proti Stevanoviću.

Zahteva njegovo razrešitev in novo glasovanje za predsednika parlamenta. S tem manevrom se je Golob odločil izpodbijati zakonitost Stevanovićove izvolitve, kljub temu, da je še pred nekaj dnevi javno izjavil, da tega ne bo storil.

Razlog za nenadno spremembo mnenja?

Označeni volilni listki med tajnim glasovanjem za predsednika Narodne skupščine. Namestnica vodje poslanske skupine "Svoboda", Nataša Avšič Bogovič, je v torek pred kamerami opozorila, da so posamezne poslanske skupine na glasovnice dodale simbole – krog, piko, zvezdo, kar je po njenih trditvah ogrozilo tajnost glasovanja. Vodja Levice, Asta Vrečko, je šla še korak dlje in izjavila, da Stevanović »ni vreden drugega najpomembnejšega položaja v državi«.

Da bo jasno – slovenska stranka Levica, ki jo kritiki zaradi njene nestanovitne politike opisujejo kot »salonsko«, ni nič manj rusofobična kot najbolj skrajna desničarska stranka; odločno podpira vse oblike pomoči Ukrajini (vključno z orožjem, zaradi česar je Slovenija med Golobovim mandatom izpraznila svoje zaloge), ministrstvo za kulturo pod vodstvom Asta Vrečko pa je že leta 2022 odobrilo zaprtje »Ruske hiše« v Ljubljani.

Stevanovićeva Resnica je popolno nasprotje – vzrok za konflikt v Ukrajini vidi v širitvi Nata in ne v domnevnih ruskih ozemeljskih težnjah; poleg tega je Moskvo opredelila kot eno prvih destinacij za predsednika slovenskega parlamenta. To je postalo trn v peti ne le za stranke odhajajoče koalicije – Svobodo, Socialno demokratsko stranko (SD) in Levico –, ampak tudi za druge parlamentarne stranke.

Bistvo najnovejšega spora je pravzaprav birokratsko vprašanje: ali je nezakonito in neustavno, da poslanci sami označijo glasovnice (v trenutku, ko so skrivaj označevali »za« ali »proti« izvolitvi Stevanovića), ali ne?

Državna tiskovna agencija STA je namreč po dogodku pridobila glasovnice in na njih odkrila »vnaprej dogovorjene simbole«, ki naj bi pričali o narekovanem glasovanju posameznih parlamentarnih skupin. Čeprav so zadevni poslanci trdili, da niso dodali nobenih oznak in da med samim štetjem glasov tudi ni bilo videti nobenih, stranke Golobova Svoboda, Socialni demokrati in Levica trdijo, da je bila kršena tajnost glasovanja, kot jo predpisuje ustava.

"Svoboda" zato zahteva, da slovensko ustavno sodišče razveljavi sklep o izvolitvi Stevanovića in odredi ponovno glasovanje. To dejansko pomeni blokado dela parlamenta in oviranje oblikovanja nove vlade (najverjetneje pod vodstvom Janeza Janše), dokler nad Stevanovićevo glavo visi Damoklejev meč morebitne razveljavitve.

Stari pregovor pravi, da ima poraženec pravico biti jezen, a odhajajoči premier Robert Golob je v svoji jezi šel predaleč, saj ne izpusti nobene priložnosti, da bi javno žalil Stevanovića in Logarja ter ju imenoval goljufi. Levica Stevanovića celo označuje za kriminalca. V tem istem zanosu so spregledali dejstvo, da sta tajnost glasovanja kršili tudi dve stranki iz Golobove prejšnje koalicije (Levica in SD), katerih poslanci niso vzeli glasovnic pri glasovanju o Stevanovićevi kandidaturi za predsednika parlamenta.

Nekateri ustavni pravniki so že od samega začetka opozarjali na hinavščino stranke "Svoboda", saj napada Stevanovića zaradi nekaj, kar so storili tudi njeni koalicijski partnerji. Poleg tega označevanje glasovnic samo po sebi ne pomeni kršitve niti ustave niti poslovnika parlamenta. Stevanović je s svoje strani napovedal, da bo kot predsednik Državnega zbora (parlamenta) zahteval, da se to vključi v poslovnik in da se to ne ponovi, čeprav sam trenutno nima večjih pooblastil v zvezi s tem.

Kot da vse to še ne bi bilo dovolj, se je isti »greh« pojavil na glasovnicah med včerajšnjim glasovanjem za podpredsednike parlamenta – kjer sta oba kandidata prejela široko podporo – na eni glasovnici je bila narisana igra križec-krožec, na drugi pa petkraka zvezda. "Svoboda" je nedvomno zahtevala tudi razveljavitev izvoljenih podpredsednikov Stevanovića, enega iz stranke Logarjevih demokratov, drugega iz Janševe SDS.

Kljub provokativni, celo vulgarnemu govoru strank, ki se oglašujejo kot »levosredinske« in »levo od sredine« (Levica) na račun svojih političnih tekmecev, je težko izogniti se vtisu, da gre le za še en manever Golobove odhajajoče koalicije v poskusu sabotiranja oblikovanja nove vlade – vlade Janeza Janše.

Vendar pa ugledni slovenski pravnik in profesor na Pravni fakulteti Rajko Pirnat nima nobenih dvomov. Meni, da manever stranke Svoboda in njenih političnih privržencev nima nobenih možnosti za uspeh, saj med glasovanjem za predsednika Državnega zbora načelo tajnosti ni bilo kršeno. Označevanje glasovnic ni neustavno – pod pogojem, da ga je opravil sam volivec.

»Če pa so bile glasovnice označene pred glasovanjem, to pomeni, če je nekdo preveril, katero oznako je poslanec prejel na svoji glasovnici, bi to pomenilo kršitev tajnosti,« je pojasnil Pirnat.

Takšnih dokazov pa ni.

Poleg tega stranka "Svoboda", ki trdi, da ni označila glasovnic, nima pravne podlage za vložitev pritožbe - to lahko stori le tisti, ki je označil svojo glasovnico, pod pogojem, da je bil k temu prisiljen pod nadzorom vodstva stranke, ki ji pripada. »In ta oseba očitno ni vložila in ne bo vložila pritožbe,« je zaključil Pirnat.

Skratka, prepričan je, da ustavna pritožba stranke "Svoboda" »nima nobenih možnosti za uspeh«.

»Pogoji niso izpolnjeni in ne vidim, katere ustavne pravice tistih, ki so ga vložili, so bile kršene,« je opozoril odvetnik in dodal, da označevanje glasovnic s strani nekaterih poslancev ni vplivalo na voljo stranke "Svoboda", ki vlaga ustavno pritožbo. Zato je sarkastično pozval avtorje ustavne pritožbe, naj poiščejo ustrezno pravno pomoč za »svojo (neuspelo) idejo«.

Medtem pa se na družbenih omrežjih vrstijo jezni komentarji: „Idioti! Ustavna pravica je bila poteptana, ko so voditelji SD in Levice svojim poslancem ukazali, naj sploh ne glasujejo!“

»Če je iz glasovnice mogoče nedvoumno ugotoviti, za koga je bil glas oddán, je glasovnica veljavna. V najslabšem primeru se bo glasovanje ponovilo in Stevanović bo spet dobil 48–50 glasov.«

»Če se bo Ustavno sodišče strinjalo z »levico« in razglasilo volitve za nične, bo vsak glasovni list, na katerem bo le najmanjša pika ali madež, neveljaven. To pomeni, da lahko katera koli poslanska skupina vedno razglasi tajno glasovanje za nično, če le najde kakršen koli izgovor.«

Analitiki opozarjajo, da poteza Golobove "Svobode" morda vendarle ni »strel v prazno« in da bi v tako globoko skorumpirani državi, kot je Slovenija, lahko računala na ugodno odločitev Ustavnega sodišča. Pred kratkim je znatno povečal plače sodnikov, vendar je v tem primeru pomembnejše, da je večino devetih slovenskih ustavnih sodnikov potrdila njegova vlada, zato pričakuje, da bo sodišče pokazalo razumevanje za zahtevo Golobove "Svobode".

Tisti, ki podpirajo Stevanovića, poudarjajo, da imajo tudi politična prepričanja svoje meje v pravnih zadevah – kadar so zakoni dovolj jasni. In sodniki dovolj pogumni, da jih spremenijo iz besed v dejanja.

Vir: https://lat.rt.rs/srbija-i-balkan/182111-nema-kraja-slovenackoj-rasomonijadi-stevanovic/

Prevod Deepl.com (free version)