Začuda, glede na to, da je šlo iz petka na soboto, je mladina precej mirno prihajala in odhajala iz centra Ljubljane, od koder se je slišala glasba.

Sporočam, da sem v času gladovne stavke izgubil morda celo preveč kilogramov. S 83kg sem padel na 72kg teže v teh dneh. Torej 11 jih je sprala voda. Po ustih imam vse možne okuse, od sladkih, slanih, grenkih, ker gre očitno za razstrupljanje telesa. Sem bil precej poreden v preteklosti, ko sem še največji navdušenec sladkarij. Če po kosilu ni nekaj sladkega, ni pravi konec kosila. Hmmm, razvada, kar je najbrž boljše, kot cigaret, alkohol ali še kaj drugega?

Sobota je potekala mirno, od časa do časa se je kdo pojavil in smo rekli nekaj besed. Ljudje predvsem sprašujete, kaj storiti, kaj narediti. Kaj naj rečem na to drugega, kot »FANTJE, DOL SE VSEDMO!« Tako preprosto je in grozno je, da se v tej državi tako preprostih stvari ne razume. Vzgled je najboljši primer in jaz sem vam vzgled, kaj je nujno storiti, da bodo storili to tudi drugi. Govoriti popolne neumnosti, kako drugi ne razumejo, kako drugi nočejo, kako drugi ne bodo, je res poniglavo. Vprašajte se, kaj ste vi pripravljeni storiti, ne samo govoriti in zgolj togo biti, da boste drugim vzgled? Ni treba gladovno, vsaj vi, ki ste tukaj blizu, bi se morali vsak dan ob na primer med 12.00 in 13.00 uro pojaviti tukaj, da se začne zborovanje, potem pa vsak dan več. V soboto pa še drugi iz Slovenije.

Skupni imenovalec imamo. Gre za zahtevo za določitev odgovornosti tistih, ki so 23 let gledali s položajev vstran ali pa so držali vrečo, ko so se tukaj dogajala tudi najtežja kazniva dejanja. Greste reklamirati slabo oziroma nepopolno izvedeno storitev obrtniku? Kaj ste plačevali od organov, ki so dopustili, da so uničevali arhive, da so trgovali na račun nove države z orožjem, da so nam pokradli 150 mlrd dolarjev in nam oropali banke? Boste zahtevali odgovornost, se ne čutite oškodovane? Dajte, zdramite se! Na tej točki se lahko združimo vsi, ne glede na kakršnekoli okoliščine kogarkoli. Ne čakati, da se nekaj zgodi, da nekaj poči, kot nekateri pravijo, da mora počiti. Zavestno, tokrat brez velikega poka STOPIMO SKUPAJ in začnimo urejati, saj imamo v Gibanju OPS vse načrte izdelane. Pišite na RTV SLO, telefonirajte in zahtevajte odprtje medijskega prostora, da bomo načrte predstavili javnosti, pa se boste potem odločili.

Prišle so k meni moje sončice, objemi, poljubi, smo grulili na junijskem soncu. Mala mi je rekla: »Oči, zdržat je treba.« RAD VAS IMAM, MOJE LJUBE!

Prišla sta gospod in gospa iz Makedonije, on znan dramski igralec, ki je znan po tem, da je igral lik polkovnika v neki znani drami. Ni bilo časa, ker so bili tukaj še drugi. Prideta v četrtek ob 19.00 uri na Gregorčičevo na 2. kulturni večer SLOVENIJA, MOJA DOMOVINA, ENA IN EDINA.

Prišlo pa je nekaj zmedenih ovčic, ki so jim zaprli na Dob njihovega pastirja, oziroma velikega vodjo Ivana Janeza Janša. Prav zanimivo je to gojenje kulta osebnosti, ki meji že kar na ogabnost. Če ni Tito, je pa Janša, Kučan, Drnovšek, Pahor, Cerar ali kdo drug. Kokoši v kurnikih pač potrebujejo svoje vodje izven, da namesto njih mislijo, da za njih poskrbijo in se tako počutijo varne, čeprav ne razumejo, da zaradi njih vsak dan več zgubljajo.

JANŠOMANIJO SO ZAGNALI MEDIJI tudi za to, da se preusmerja pozorno od ključnih problemov, ki jih eni še kako natančno izpostavljamo. Vso pozornost so usmerili v domnevno žrtev sodnega sistema Ivana Janeza Janšo, ki je ta žrtev že od leta 1988, ko so ga pomotoma zaprli zaradi vojaškega dokumenta, ki je bil za to samo izgovor. Namreč v nobeni še tako nedemokratični državi ne bi bil nihče pravno procesuiran zgolj zaradi posedovanja strogo zaupnega dokumenta armade, ki ga ni dal v javnost, temveč bi preganjali zgolj tistega, ki ga je ukradel iz arzenala vojske.

Ker Janšo poznam bolj kot marsikdo, vam lahko zaupam vse, kar vem. To pa je, da je eden glavnih švercerjev z orožjem, ko je v imenu mlade države, ki je bila pod embargom OZN, pošiljal za težke milijone mark v republike bivše Jugoslavije, da je tam sejalo smrt, kar je bila zelo slaba popotnica za novo državo, ki je ravnokar nastala. Šverc sta izvajala skupaj s takratnim ministrom Igorjem Bavčarjem, ko je slednji odpiral meje za vstop orožja na zahodu in za izstop na naših mejah na jugu. Težava je nastala, ko je hotel Bavčar po Kučanovi liniji velik kontingent speljati preko mariborskega letališča, ne da bi Janša prejel delež kot v vseh drugih transakcijah.

Trgovino z orožjem sem razčistil leta 1998 v gostilni Pri Grofu na Kočevskem, ko so me med protestom poklicali h Krkoviču, da so mi ponudili sodelovanje, potem, ko se nismo ničesar zmenili na seji parlamentarnega odbora za obrambo, saj sem zahteval odgovornost vseh, ki sem jih dve leti obveščal o velikih malverzacijah v Slovenski vojski in Ministrstvu za obrambo, ko je šlo za škodljive nabave orožja in opreme za SV, škodljive pogodbe za storitve, množične fiktivne račune za storitve za SV in MORS, ki sploh niso bile nikoli opravljene in še marsikaj, kar se tiče organizacije, klientelizma in nepotizma.

Prišel sem popoldne ob 17.00 uri 5. julija 1998, kot rečeno, v Krkovičevo gostilno. Prišel je, mi ponudil pijačo in rekel: »Lado, dajmo sodelovati.« Odvrnil sem, da zadnje čase bolj slabo sodelujemo, glede na to, kako smo v vojni in potem pri izgradnji prve specialne brigade, ker sem poveljeval profesionalnemu delu. Namreč, glede na to, da so imeli v dveh letih preko parlamentarnega odbora za obrambo vse informacije, celo fascikel dokumentov sem jim odstopil o mnogih malverzacijah, pa niso naredili nič, da bi se zadeve začele razčiščevati. Zgodilo pa se je, da je novinarka Vida Kocjan brez moje odobritve v udbovskem časopisu objavila nekaj sočnih iz teh dokumentov, kar je bil povod, da so me v MORS dali na disciplinsko.

Pa kljub temu, sem pripravljen na sodelovanje (imeli so v mislih, da preneham s protestom pred DZ in se pridružim v politiki SDS-a, da me popredalčkajo, tako kot so kasneje gospoda Petka…tako se lomijo hrbtenice v tej državi), pa bo mir. Toda, sem dejal, eno zadevo moramo pred tem razčistiti, namreč kar se tiče trgovine z orožjem. Janša je ravno tiste dni govoril v kamere, da gotovinskih plačil sploh ni bilo, jaz sem pa toliko denarja videl samo v filmih. Še danes vidim čokatega manjšega Hrvata, ki je, ko sem bil dvakrat zraven »Spodnje garaže« v Kočevski reki, prinesel v vsaki roki dva kovčka. Pojavil se je Andrej Lovšin z modro Opel vectro 2,0 in so izvršili primopredajo. Direktno in odločno sem vprašal Krkoviča, kje so končali kovčki, polni denarja, ki sem jih na lastne oči videl? Zdrznil se je in odvrnil dobesedno takole: »Lado, veš, bili so kufri z denarjem, a moraš vedeti, da so jih oni drugi odnesli veliko več kot mi.«

Kaj naj bi na to rekel, ko sem bil zelo razočaran, da je bila cela vojaška enota, ki sem ji poveljeval, zlorabljena in že vzpostavljena primarno za trgovanje z orožjem, saj smo cele noči pretovarjali, spremljali konvoje kontejnerjev iz Luke Koper, zlorabljena za rabote švercarjev z orožjem, kot naj me pustijo pri miru, ker se naše sodelovanje na tej točki definitivno nepreklicno končuje. Rekel sem mu še, da so kradli oboji, vprašanje je le, kdo je ukradel več. No, potem je čez par dni Janševo trobilo Mag zapisalo naslov: »TROHA SPOMENIK, KI GA NE MARAJO!« Pisun Dejan Steinbuch pa v drugem »POŠLJIMO TROHO NA CIPER«.

Če kdo ne ve, kdo so bili oni drugi, ki so tudi trgovali in si basali žepe: Bavčarjeva linija, ki je vodila naravnost v Kučanove dvore, tam pa je svoje pobral tudi Drnovšek, ki je imel svojega zastopnika v podobi svojega osebnega varnostnika, katerega imena se ta hip ne spomnim. 

Veste, da me je Ivan Janez Janša tožil, ker sem v intervjuju za Večer razkril, kdo je podtaknil eksploziv pod avtomobil najvišjega predstavnika ljudstva, kar je vsak poslanec ali poslanka, in tudi, kdo je dal za tak teroristični napad ukaz. Seveda sodišča ni zanimala resnica, katero smo poznali vsi prisotni, temveč je pritrdilo Ivanu Janezu Janši, njegovim štirim lakajem, ki so pod prisego vsi lagali. Moj najboljši prijatelj, kateri mi je, preden sem v intervjuju povedal resnico, zagotovil, da bo na sodišču pričal v korist resnici, pa se nenadoma na pričanju ni več spomnil ničesar.

Novinar Blaž Zgaga je zadevo »eksploziv pod avtomobilom poslanca« preveril še pri treh virih, a nihče od teh se ni upal izpostaviti pred sodiščem. Zanimivo, da Ivan Janez Janša takrat, ko je dobil odškodninsko tožbo, ni kričal o pristranskosti slovenskih sodišč. Jaz nisem imel kje kričati, ker so me mediji tudi na tej podlagi linčali, češ, da sem lažnivec, ko so tudi vseskozi vrteli »samougrabitev« vsakič, ko so bili razpisani naroki montiranega sodnega procesa, ko so pisali oprostilne sodbe, pa so bili precej tiho. Medijski umor je začasno uspel.

Tom kar se zapisal tukaj, je čista resnica, je pa še kaj, kar si lahko preberete na spletnih straneh Gibanja OPS, na katerih sem tudi v podrobnosti pojasnil famozno afero Depala vas.

http://www.gibanje-ops.com/prispevki-razlicnih-avtorjev/41-prispevki-razlicnih-avtorjev/643-akcija-depala-vas-v-reiji-ivana-janeza-jane-kot-se-je-zgodila-v-resnici

Med levimi in desnimi, ki bi morali vsi končati v arestu že leta 1990 ali pa kako leto pozneje, saj so prikrivali zločince najtežjih kaznivih dejanj med in po drugi svetovni vojni, ko so umorili preko 40 tisoč naših najboljših ljudi, ker je nauk Lenina narekoval, da če hočete, da boljševistična revolucija uspe, je treba umoriti vsaj 10% izobražencev, intelektualcev, podjetnikov, tovarnarjev, veleposestnikov in drugih uspešnih ljudi, poteka ves čas boj, kdo bo več pokradel in kdo bo več na fotelje namestil svojih. Izraz tovariš prihaja iz Rusije, tam so boljševiki tovorili (kradli) in drug drugega, ko so videli, da krade ubogim kmetom in drugim spraševali: Tavariš, tavariš? – tovoriš, tovoriš-kradeš, kradeš.

Potem pa so tovorili vse, kar je bilo vrednega od naših ljudi, ki so jih pregnali in jim zasegli premoženje, ko so se tudi sami nastanili v njihovih bivališčih. In tovoriši so tovorili, oropali so vse tiste, ki so znali ustvarjati njihovo lastnino. Prekinili so Slovencem kontinuiteto ustvarjanja kapitala iz roda v rod. In ne pozabite, pred vojno smo bili Slovenci po gospodarski razvitosti ob boku na primer z Avstrijo, tudi plače so bile podobne.

Naj zaključim z Ivanom Janezom Janšo in napovem, kaj se zna zgoditi, če gre znova za levo desno prevaro. Ves ta cirkus, ki se dogaja okoli njega in zapora, se bo končal tako, da ga bo Vrhovno sodišče izpustilo iz zapora, ga rehabilitiralo, da bo znova veliki junak kot je bil leta 1988. Če se to ne bo zgodilo, pa bomo lahko verjeli, da je resnično pri svojih padel v nemilost in so si tovoriši, ki so vsa leta tovorili, resnično skočili v lase.

Za podkrepitev mojih trditev si pozorno preberite ta zapis, ki Ivana Janeza Janšo opiše takega kot je z vlogami, ki jih je igral, ko je vsa leta zraven na raznih foteljih, s katerih, ko ga malce oddaljijo od oblastniškega korita, proti rdečim monopolom, ko se približa, je pa znova vse v redu s slovensko demokraturo.

Do zapisa pridete s klikom na tole fotografijo dveh tovorišev. 

Vse dobro in lepo pozdravljeni, pa nehajte navijati za prevarante - tovoriše, ker vam bodo jutri še spodnjice sneli, da bi jih prodali na dražbi.