21. dan gladovne stavke, ZAKAJ GLADOVNA? SO VPRAŠANJA, ODGOVOR NA TO PODA MOJA LJUBA ŽENA ANDREJA, ZA NAŠE OTROKE GRE. ZA VSE NAŠE MLADE.

Počutje dobro, zgleda, da se je po 13ih in nekaj izgubljenih kilogramih nehalo prehitro padanje. Sprva sem izgubljal tudi po kilo in več na dan. Telo se je prilagodilo, da pač ni hrane. Škoda, da kdaj prej nisem imel take izkušnje. Imel sem jo z veliko manj hrane, a ne povsem brez. Ko pogledam nazaj, je bilo najhuje prvih 10 dni. Zdaj, ko je mimo 20, pa je veliko boljše. Želodec mi več ne kruli, ko drugi jedo, me ne moti.

Dopoldan je bilo tukaj zabavno. Snemali so nekakšen film, nisem vprašal, za kaj gre, a nekega malčka so nenehno sprehajali pri improviziranem semaforju čez cesto. To so ponavljali v nedogled, da sem bil že jaz utrujen, kaj šele malček pri šestih letih. Ampak je bil vzdržljiv fantič. Vmes je bil tudi režiser iz Finske, ki je pogledoval proti meni. Pristopil sem in mu ponudil zapis, zakaj sem tukaj in kakšne so zahteve v angleški različici. Hvala vsem, ki ste se potrudili s prevodi. Imamo nemškega in angleškega, s katerim obveščamo celotno Evropo in Svet.

Prišel je nek mladi očka s prošnjo, če me lahko fotografira, ker se mu je rodila hči Lena, pa bi rad zaradi tega po Ljubljani poslikal, kar se je na dan rojstva njegove hčere dogajalo. Obljubil mi je, da bo dostavil kakšno fotografijo. Upam, da bo res.

Oglasilo se je še nekaj zanimivih ljudi, med njimi tudi mladenič, ki ni opravil nobene šole, ker je ugotovil, da je po tem, ko se je v osnovni šoli naučil brati in pisati, začel samo še stagnirati. Imela sva občutek (pri meni je bila že moja žena), da se pogovarjava z nekom, ki je na fakulteti. Način izražanja, razgledanost in inteligenca (dal se je tudi testirati in ima inteligenčni kvocient visoko nad povprečjem) na nivoju, da si samo želiš takih sogovornikov. Presenetil me je z bistrimi vprašanji, ko se je tudi čutilo, da sestavlja mozaik, ker kakšnih stvari še ni vedel. Oborožila sva ga z vizitko, kjer je spletni naslov Gibanja OPS, in je odšel.

Mladi, kaj se dogaja s tem neizmernim potencialom, ki v preveliki meri beži v tujino, ker tukaj ne vidi perspektive. Kaj o tem mislim, je tukaj v kratkem videu.



Da smo uravnotežili moško in žensko plat, še poziv s strani gospe Ane



O, naš Silvo je spekel biskvit in ga prinesel na novo srečanje. Povedali smo, kar mislimo, da je prav in je treba povedati. Zapeli smo dve tri domače in kramljali o naših medsebojnih odnosih, ki so temelj, da naredimo pametne stvari naprej. Tole moram zapisati, kar je povedal gospod Janez že prejšnji večer, pa sem pozabil. Povedal je, kdaj otrok pravzaprav odraste v samostojno osebo, ko s tem starši opravimo svoje poslanstvo, kar se tiče vzgoje. Takrat, ko otrok razume in ponotranji, da se v popolnosti zaveda, da naj dela drugim samo tisto, kar bi želel, da bi drugi delali njemu. Oziroma, če obrnemo, naj ne povzroča drugim tistega, kar ne želi, da bi drugi povzročali njemu.

S tem se gre strinjati in se vprašati, ali je vsak starš bil v procesu vzgoje svojih otrok usposobljen, da je otroku privzgojil to pomembno lastnost. Verjemite, da so mnogi na to pozabili ali pa sami niso znali, ker jih njihovi starši niso tako vzgajali. Zato si mnogi, ki so potemtakem nedorasli otroci, dovolijo delati zlo drugim. To ni dobro početi, ker se vse vrne kot bumerang, in potem sami trpijo, pa jim ni jasno zakaj. Naši odnosi naj temeljijo na medsebojnem spoštovanju. Povrnimo to nazaj med nas.

Tudi zvečer, sicer že po koncu srečanja, so poslali dva, ki ju že dolgo poznam. Ampak predobro, da bi nasedel na kakšne nove provokacije. Kmalu smo končali debato, ko sta me prepričevala, naj ne shujšam preveč.

Bolj lepo je bilo tole: