26. dan gladovne stavke, 04.07.2014

Spat sem šel okoli 23. ure, okoli 01h pa pridejo mimo trije fantje, ko eden reče, tole bi pa moral enkrat prebrati. Gre za plakate, na katerih so zahteve – razlogi, zaradi katerih sem v gladovni stavki. Ko to slišim, jim rečem, da bi bilo pametno se malce ustaviti in prebrati, ker gre predvsem za njih. Za mlade, ki danes nimajo perspektive, in dolžni smo ter pravico imamo narediti vse, kar je v naših najboljših močeh, da ta naš dom uredimo tako, da bodo znova imeli vsi perspektivo. Tako se bodo mladi in starejši, ki so že odšli, začeli vračati nazaj, ven pa bodo odhajali po nova znanja, dopolnitve svojih znanj in zaradi turizma seveda.

Razlagali smo svoje poglede kar do skoraj 02.30 ure in smo se razšli veliko bogatejši, da smo se v marsičem uskladili, se uglasili v zavedanju, da je nujno ukrepati. Pozivamo medije, da odprejo medijski prostor, sicer si ga bomo prisiljeni odpreti sami. Nedopustno namreč je, da v 21. stoletju leta 2014 nekdo tukaj sredi Evrope zganja severno Korejo. Fantje so razumeli in vedo, kaj je treba storiti. Presenečeni boste. Ampak vedite, poteka mobilizacija zdravih sil. Kdor je vpoklican in ne sodeluje, je dezerter.

Kljub vsemu sem se do jutra dobro spočil, dvakrat me je gnalo na vodo in ne vem, kaj se dogaja, da me tako žene. Morda vpliv prazne lune. Se sicer zdaj polni. No, stalno dolivam, da ne bi dehidriral. Včeraj sem se tehtal in očitno se je strmo padanje kilogramov zares prenehalo. Imam 69 kg. Torej sem v nekaj dneh izgubil samo 80 dkg. Od začetka stavke pa 14 kg. Danes je 26. dan. 0,56 kg na dan, če računamo včerajšnji dan, ko sem se tehtal.

Malo pred dvanajsto pride čedna gospa in pravi, da prihaja obisk. Pristopi domnevna Varuhinja človekovih pravic tovori-šica Vlasta Nussdorfer in Predsednik države, tovori-š Borut Pahor, zraven pa še namestnik te varuhinje, tovori-š Ivan Šelih. In še tri tovoriš-ice, med katerimi je ena snemala del pogovora. Dokler nisem vprašal, če mi bodo dali posnetek. Potem je nehala, predsednik Pahor pa je zamrmral, da imajo to...

Prekršil sem odločitev od zadnjič, ko sem rekel, da se ne bom z nobenim več pogovarjal brez prisotnosti kamer oziroma bom zahteval o pogovoru zapisnik. Sem toleranten človek, ko dvakrat si dopustim, tretjič pa več ne. Naslednjič, če bom sploh še živ, se bomo pogovarjali uradno, da boste državljani in državljanke neposredno vedeli, kaj natančno smo se pogovarjali.

Tole pa je zapis, ki je nastal takoj za tem, ko so odnesli hitre pete in dolge nosove:

Domnevna varuhinja pravi, da so prišli, ker jih skrbi za moje zdravje. Predsednik pa pravi, da so prišli, ker so imeli ravno sestanek na temo poročila varuhinje o kršenju človekovih pravic. Obrnem se proti njej in ji rečem. »ZLORABA OBLASTI, ZLORABA OBLASTI, ZLORABA OBLASTI, ALI VESTE KAJ POMENI ZLORABA OBLASTI?« prikimava. Povem še, naj se neha sprenevedati in naj si vzame v roke najino korespondenco ponovno, da ji bo postalo jasno, da gre za ZLORABO OBLASTI in me organi mafije preganjajo mimo zakonskih podlag. Odziv seveda vnovič aboten, oni ne morejo posegati v druge veje oblasti.

Ponovim: »ZLORABA OBLASTI, ZLORABA OBLASTI, ZLORABA OBLASTI!« če ste se prišli norca delati, prosim, da takoj odidete. Vi, domnevna varuhinja, pa si preberite svoj Zakon o varuhu človekovih pravic in boste našli notri, da lahko kjerkoli opravite svojo preiskavo, ko gre za ZLORABO OBLASTI. Koliko takih preiskav je do danes opravil katerikoli domnevni varuh? Niti ene. Vse več vas je v uradu zaposlenih, okoli 50, krivic je pa vedno več v tej državi. Pa kaj se greste? Če bi vi skrbeli za moje zdravje in zdravje moje družine, jaz danes ne bi bil tukaj. Ne se prosim norčevati, ker vas res pozivam, da takoj odidete, ker sem tako in tako že rekel, da se bom z vami pogovarjal samo ob prisotnosti kamer, ali pa bo nastal uraden zapisnik, da bo ljudstvo ocenilo vaša vnovična sprenevedanja. Moje zdravje, da vas skrbi? Moralo bi vas skrbeti zdravje celotnega naroda, ki je vse bolj na tleh.«

Predsednik pravi, da so moje zahteve neizvedljive in se boji, da bom zato končal tukaj s smrtjo. Se nasmehnem  in vprašam, zakaj je tako vztrajen, da je neizvedljivo. Vprašam ponovno, če je za to, da se v tej državi postavi odgovornost za ljudi, ki so gledali vstran, ko so eni odnašali milijarde? Ponovi, da je. Torej, potem pa to povejte javnosti in naj se začne zapiranje vrhovnih državnih tožilcev in ostalih akterjev, ki so opuščali dolžna ravnanja, da zdaj ni denarja za javne uslužbence, upokojence in socialce.

Povem še. »Narod vas bo na kole nasadil, ko bo izvedel, kaj je resnica. Se sploh zavedate, kam ste pripeljali to Slovenijo, vsi ste se imeli fino na položajih, eni so pa plenili, medtem ko ste vi se imeli fino. Kaj pa zdaj, kdo bo plačal ta račun za požrtijo? Morali se boste zmeniti, kdo bo plačal.« Pahor prikimava in doda, res je. »Sram naj vas bo, da ste kaj takega lahko dovolili«. Ni odziva, ni protiargumenta. Dodam, da se ne bomo stepli med sabo, ampak vemo, na koga bomo šli, če prej ne razrešimo situacije.

Povem še, da lahko kar odidejo. Ko pripomni predsednik, da se proti moji volji ne bodo pogovarjali. Ko potem pogledajo na namestnika domnevne varuhinje in reče Pahor, naj on pove, kar misli okoli mojega kazenska primera. Šelih pa vpraša, na kateri stopnji je zadeva. Ga pogledam in ga vprašam, če se niso pozanimali, kje je zadeva, pa tudi pisal sem jim in jih sproti obveščal, kje je zadeva in kdo vse zlorablja oblast. Rekel sem, da res ne razumem, ali se med sabo ne pogovarjajo ali pa se norčujejo, ker je pred dvema dnevoma namestnik Rovšek dejal, da ima to kolega Šelih in on ve, za kaj gre. On pa pravi, da ne ve in mene sprašuje, v kateri fazi je zadeva. Vpraša (ker ve, a se spreneveda), če imam že razpisano glavno obravnavo, ko poseže domnevna varuhinja in pravi, da sodišče odloča o tem, da pa ne bom obsojen. (Kako ona ve, da ne bom obsojen???)

Res mi prekipi in ji povem ponovno, da naj se neha sprenevedati, ker gre za popolno ZLORABO OBLASTI zoper oporečnika zločinskega sistema, in ali res ne razume, da se montiran sodni proces sploh ne bi smel začeti. Medtem pa na primer za Ribičiča, ki je dal umoriti naše nedolžne ljudi, ni bilo nikoli dovolj podlage, da bi se sploh začela preiskava.  Dodam, da nisem od včeraj, da sem dal preveč skozi, da ne bi vedel, da je tožilstvo danes to,kar je bila pred letom 1990 OZNA. Rekel sem še, da ona pravi, da ne bom obsojen. Seveda ne bom obsojen, ker nisem bil obsojen v nobenem montiranem procesu, ko sem jih smešil in so pisali po tekočem traku oprostilne sodbe, a bistvo je, da sem v montiranih sodnih procesih polnih enajst let. Ne bodo plačali odškodninske tožbe davkoplačevalci, ampak tisti, ki so se podpisovali pod sodne pamflete v imenu ljudstva.

» V tem času vas pa ni skrbelo moje in zdravje moje družine. In še povem, da sem podal kazenske ovadbe zoper organizirano kriminalno združbo. Tožilko, sodnika, senat, ki je zavrnil mojo pritožbo. Najprej so se šli po 1. odstavku 299. člena, ko je zagrožena kazen 2 leti zapora, potem ko sem to ovrgel, so uporabili tretji odstavek z grožnjo 5 let zapora, tudi pritožbo na obtožnico so mi zavrnili na tej napačni podlagi, zdaj pa se gredo znova po 1. odstavku, ki sem ga že enkrat spodbil.

Ni zakonske podlage in, če ni zakonske podlage, ni kaznivega dejanja. Nekdo, ki je pisal KZ, je pozabil pri tem 299. členu zapisati, da je poskus kazniv. Vsebina pa je nora in gre za povsem namerno natolcevanje, da bi me diskreditirali. Ne misliti, da ne vem za kaj gre. Gre za nadaljevanje enoumja, iz katerega po letu 1990 nismo odšli niti za milimeter. In ponovno prosim, nehajte se sprenevedati. Tudi vi ste krivi, da sem že leta 1998 izgubil službo, kariero in družino. In to za to, ker sem se v sistemu vojske uprl barabijam in barabam. Vsi ste gledali vstran, ko so me linčali. Prosim, res prosim, da greste, ker mi res pobirate energijo. Ko bodo v arestih glavni akterji, ki sem jih naštel, bom pa končal tole, kar se ne bi smelo nikoli začeti."

Potem pravi Predsednik države, da bodo oni premislili po svoje, jaz pa naj po svoje, in bi bilo dobro, če bi se kaj še dobili. Odvrnem, da vsekakor in rečem, čas je, da se začnemo odprto pogovarjati, da ne bo neumnosti.

Se poslovijo in odidejo. Ostane še tovori-š Šelih in pove, da bodo zadevo proučili ponovno in bom dobil odgovor v kratkem semkaj. Rečem mu, naj pohitijo, da to dočakam še živ.

Popoldan pride sem ter tja kdo, vzame letak in gre domov študirat. Gospa, ki govori na pol slovensko, pravi, da bi bil že skrajni čas, da enkrat zmaga slovenski narod. Sama živi z 240 evri neke podpre. Ni še dovolj stara za pokojnino, dela pa ni. Uboga reva je nekoč prišla v Slovenijo iz Bosne, da bi ji bilo boljše, a ni tega dočakala tukaj. Če gre nazaj, bo še slabše. Ampak v očeh ji vidim žarek upanja. Dam ji nekaj več letakov, da jih bo razdelila v njenem bloku.

Možakar na kolesu se še pripelje, sigurno čez 70 let, pa pravi, za kaj gre. Rečem: malo prej je bil tukaj predsednik države in je znova pritrdil, da denarja ni. So ga roparji odnesli. Pogleda in samo prebledi. Dam mu letak in pravi, da gre preštudirat, kar je zapisano. Zlati ljudje, vse bolj jim je jasno, koliko je ura. Hvala Bogu!

Obiščeta me študenta, ki delata pri nekem profesorju novinarstva anketo med naključnimi. Vprašanje se glasi: ali bi lahko Janša dobil volitve in ali mislim, da bi lahko vlado vodil iz zapora? Povem, da bi moral Janez Janša in vsi, ki so trgovali z orožjem ter so delali še kaj drugega, končati v zaporu že leta 1993. To se ni zgodilo, ker so v trgovino z orožjem vpleteni oboji, se pravi na drugi strani tudi Bavčar, Kučan in še kdo.

Sicer pa gre pri aferi Patria za premeteno igro, Janšo narediti žrtev, ko naj bi takoj po volitvah Janšo izpustili s pomočjo »pravičnega« vrhovnega sodišča in bo jeza njegovih vernikov potem še večja, ko bodo zahtevali nove volitve. Na drugi strani bodo pa skušali to preprečevati. Zato menim, da volitve ne bo dobil Janša, ker vsi režimski mediji pumpajo reitinge Cerarju. Tako pa zna biti tudi prirejen rezultat. Pustimo te levo desne prevare, ker je velika nevarnost, da nam zanetijo tudi fizične spopade.

Zvečer se snidemo in debatiramo o tako pomembnih stvareh, ki bi jih moral vsak slišati. A to še pride, samo, da odpremo medijski prostor. Prosim, pišite na RTV SLO, ki jo plačujemo in jih vprašajte, kdo se boji jasne in poštene besede. Zakaj vzdržujejo tukaj Severno Korejo?

Pozno ponoči, ko nekateri še kar vztrajamo v pogovoru, pridejo kot strela z jasnega trije pripadniki stranke Naprej Slovenija. Napade me gospod Blaž Svetek (lastnik 3 podjetij v tujini in enega v Sloveniji), češ, da naj ga neham blatiti in če hočem sebi dobro, naj ne omenjam njegovega imena nikoli več. Povem nazaj, da ga v življenju še nikoli nisem omenil in res ni on kdo, da bi ga. Napada naprej, da on ve, da sem se takrat skrival pri prijateljici v Muljavi, ker jo on pozna in on ve. Odvrnem, da so to njegova povsem napačna prepričanja. Reče še, da naj grem do konca, da me ne vidijo nikoli več, in znova grozi, da naj, če hočem sebi dobro, njega nikoli ne omenjam. Kolegi, ki so bili bliže, so vohali alkoholne hlape.

Ko mi je dovolj povzdignem glas, da naj odidejo, se poberejo na moped kar brez čelad in gredo v noč. Groza, česa so zmožni ti, ki se predstavljajo narodu za odrešitelje Slovenije. Očitno gospod Svetek drugim očita to, s čimer ima sam težave, ker je pol ure za tem nekdo iz njihovega tabora povedal, da mu je govoril, kako on ve, kje sem se jaz skrival. To pa je klevetanje zrelo za tožbo. Pride čas.

Analiziramo z drugimi ta izpad in se okoli 23.30 poslovimo z dogovorom, da se dobimo znova.

Delujmo, sodelujmo in ukrepajmo za Osvoboditev Očiščenje in Preporod Slovenije!

p.s.

Vsak dan se dobimo ob 19.00 uri na Gregročičevi v LubiAni in radi bi, da podate tudi svoje mnenje.