27. dan gladovne stavke, ZAKAJ JE VSE VEČ LJUDI NA DRUŽBENEM OBROBJU IN KAJ BO SLEDILO, JE ZAPISANO V BASNI O MRAVLJAH, KATERO RAZUMEJO MALČKI V OTROŠKIH VRTCIH.

Maščobne obloge so pošle, vsake toliko se moram obrniti, ker me vse žuli na tem ležalniku, ki ni najbolj udoben. Bom moral podvojiti peno, ki mi jo je žena prinesla, da bi mi bilo bolj udobno. Vse kosti so vsak dan bolj vidne. Zdaj vem, kaj so doživljali ljudje v Auschwitzu, Dachau,  na Golem otoku in v drugih koncentracijskih taboriščih, ko so se udarili totalitarizmi med sabo. No, zdaj boste imeli Goli otok sredi Ljubljane, saj slišim, da se bo pridružilo v gladovanje tukaj sredi Ljubljane še nekaj ljudi. Krematorij bo moral povečati kapacitete.

Sicer pa sem si zmeril sladkor, merilec je pokazal 7. To pomeni, da se je zadeva uredila. Jedel sem morsko sol, da bi ne izgubil minerlaov, ker so pomembni zaradi elektrolitov v telesu. Zdaj vse to spiram z vodo. V ustih je katastrofa, okusi vseh vrst. Žvrkljam vodo in redno izpiram. Rabil bom zanesljivega zdravnika. Povem vam pa še, da se mi je neverjetno povečala moč voha. Voham intenzivneje vse parfume, še veliko bolj pa avtomobilske in izpuhe mopedov, ko mi gre vse to močno na bruhanje, ko zakadijo v moje bivališče. Zjutraj še najbolj poštar, ki se pripelje tik mimo. Fuj, groza. Tudi vsak parfum mimoidočih še pol ure diši v moji kabini. O Bog, koliko dišav, ki prikrivajo tiste, da bi se ljudje med sabo spoznavali in zbliževali tudi po vonju teles. Eni se odbijajo, drugi se privlačijo. 

Mnogim ni jasno, da je šlo na naših tleh za spopad totalitarizmov. Na eni strani fašizem in nacizem, na drugi boljševizem in komunizem. Slednja sta prodala ljudstvu, da se spopadata z nacifašizmom zato, da bi po tem zavladala demokracija. Laž, kot je stalna praksa komunistov. Nikoli udbokomunist ni bil demokrat. Nikoli, ker bo to postal šele, ko bo v zaporu delal, garal in od daleč gledal, kako demokrati urejajo, kar je sam uničil. Šele takrat bo dojel, kaj je to demokracija. 

Torej leta 1945 je boljševik-komunist uresničil svoj podli načrt, zaradi katerega je zlorabil NOB, ko je imel vseskozi primarni cilj izvedbo boljševistične revolucije in prevzem totalitarne oblasti. Leninov nauk je jasen, umoriti vsaj 10% intelektualcev, izobražencev, duhovnikov, podjetnikov , veleposestnikov, obrtnikov, kmetov in zaseg premoženja. To so temeljito opravili, saj so nam v množičnih umorih umorili preko 40 tisoč najboljših ljudi. 

Osvoboditev je zgledala tako, da so hitlerjance samo zamenjali leta 1945. Še danes pa oni in njihovi nasledniki vsako leto 27. aprila in 9. maja praznujejo osvoboditev. Pravzaprav gre za praznovanje njihove zmage nad slovenskim narodom. Osvobodili so nas zdrave in napredne pameti ter veliko premoženja, ki so ga natovorili v lastno območje, tovoriši. 

Naša »svoboda« pa je po letu 1945 zgledala tako, da smo smeli samo delati, ustvarjati in molčati. Ni bilo svobodnih demokratičnih volitev, ni bilo neodvisnega sodstva, ni bilo svobode govora, niti svobode tiska, bil je en zvezni in več republiških diktatorjev, ki so bili s svoji zločinsko tajno policijo strah in trepet tega naroda, in imeli smo plansko gospodarstvo in petletne plane, da smo tekmovali med sabo, kdo bo več naredil na zalogo. Vsi smo delali, eni ogromno, večina bolj malo, ker je bila uravnilovka in eni niso bili neumni, pa niso padali na politkomisarske finte, da bi bili za delo zagnani vsi. 

Standard je bil krasen, saj je bila za večino banana luksuz, 20% udbokomunističnih privilegirancev pa je živela tako kot so živeli v gnilem kapitalizmu, ko so ravno ti, ki so uživali brezskrbno privilegirano življenje, najbolj kričali, kako je kapitalizem gnil in so zganjali propagando, kot to počnejo še danes, polni pokradenega kapitala, kako je grd ta kapitalizem. To je enako kot z udbovskimi agenti, ko vsi razlagajo, kako so jim življenje uničili grdi udbovci, v bistvu pa so sami to. Prav posrečeno nebogljeni so v tem času, ko prihajajo do mene in mi razlagajo, kaj vse jim je udba naredila in kako nimajo ničesar. V resnici pa so šli leta 1990 v predčasne lepe penzije, delajo pa vsi, ki želijo že ves čas honorarno. Ampak, te dni bi naj prišel na dan spisek teh junakov-prevarantov, ki zajedajo penzionistični sklad. 

Zanimivo je, kako se stvari ponavljajo. Leta 1945 so OZNOVCI (OZNA je bila predhodnica UDBE) lahko šli vsi v pokoj, a vsi so lahko delali honorarno. Te dokumente sem nedavno tega imel priložnost videti. Leta 1990 se je natančno to zgodilo z udbovci, ko so nadaljevali svoje delo in ga delajo še danes, pomlajevanje kadrov pa se tudi vseskozi dogaja, ker rabijo nova znanja. Zato je na internetnih portalih vse več dežurnih plačancev, ki skušajo netiti nemire, spravljati debate na nivo javnega stranišča, blatijo posameznike, ki vemo, za kaj gre in nas obmetavajo z raznimi žaljivkami, diskreditirajo, če ne gre drugače, pa vas moderatorji izključijo. Mene so vrgli pred leti z MMC RTV SLO, pa tudi iz foruma časopisa Financ. Da boste morda bolje razumeli, zakaj so stvari take kot so in ne misliti, da ne dežurajo v skoraj vsaki gostilni, v kavarnah in hotelih. Lahko vam povem, da sem leta 1998 spoznal človeka, ko sem protestiral, ki je trdil, da je novinar za naše zdomce za severno Ameriko. 

Nikoli nikdar mi ni posredoval nobenega članka, ki ga je spisal o dogodkih v Sloveniji, čeprav sem ga za to prosil. Potem ga nisem videl dolgo let. Tri leta nazaj pa smo dogovorili poslovni sestanek v Hotelu Union v Ljubljani s tujimi poslovneži, ko se ta isti človek usede eno mizo naprej s hrbtom obrnjen proti nam. No, tega posla potem nismo speljali, saj so nam pomembno sodelovanje odpovedali, ko smo jim posredovali prvo naročilo. Odzvali so se tako, da so nam sporočili, da so proučili naše podjetje in ga uvrstili med rizične, zato z nami žal ne bodo sodelovali. 

In potem ta isti udbovski zamaščeni ovaduh z govorno napako (ker je predolgo kot otrok uporabljal dudo) pride sem, ko spet prodaja, da dela reportažo za zdomce, ko fotografira mene in ta tabor kar brez vprašanja. V brk sem mu povedal, kdo je in ga nagnal. Potem je prišel še enkrat, a samo na daleč, ko mu je znanec rekel, da je razkrinkan udbaš mrtev udbaš, nakar smo, ker nas je bilo več, zapadli v glasen smeh in po tem je shodil in ga več ni na spregled. 

Če kdo še vedno misli, da se je po letu 1991 kaj spremenilo, mu predlagam, da naj takoj preneha s to neizmerno slovensko naivnostjo. Nismo prvi v svetu samo po korupciji in samomorilnosti, najmočnejši na svetu smo predvsem po naivnosti. Ostale lastnosti, ki nam jih premetenci pripisujejo kot narodu, da smo hlapci, da smo zavistni in zdaj že tudi leni, so namenoma sugerirane in ponavljane, da bi se prijele, ko očitno so se, in eni že sami sebi to govorijo. Ogromno dela nas čaka, da bomo z drugačnimi pogovori in predvsem drugačnimi zgledi ter poudarki, na kaj smo iz zgodovine lahko ponosni, prišli iz tega primeža napačnih in zlonamernih sugestij. 

Glave bi lahko dali pokonci že leta 1990, pa so udbo-komunisti izvedli novo prevaro začenši z afero JBTZ leta 1988, ko so vas zgnali na Roško, češ, da bodo četverici Janša, Borštner, Tasič, Zavrl, sodili v tujem srbskem jeziku. To so začeli ponavljati mediji, da vam je odprlo pokrovke. Vzroki pa vemo, da so bili ekonomski, saj je Jugoslavija začela razpadati, čim so veliki sveta zaprli pipe, preko katerih je dotekal vedno znova nov denar, saj naša proslula ekonomija zaradi povsem napačnega vodenja udbovsko-komunističnih kadrov ni ustvarjala dodane vrednosti, da bi krila lastne stroške, kaj šele vse republiške in državne administracije. Prišel je tudi čas, da so veliki v EU in ZDA začeli zaradi lastnih nasičenih trgov te širiti in 22 mio trg bivše Jugoslavije ni bil mačji kašelj. 

Njihov slogan je uničiti lokalno, da bi uvedli globalno. Seveda pa jim je prišlo še kako prav, da so njih pustili pri vzvodih odločanja. Zato ni nihče (od t.i. demokratičnih zahodnih držav, niti ZDA) forsiral niti v Sloveniji, niti kje drugje v bivših republikah LUSTRACIJE. Vedeli so, da bodo s pomočjo obremenjenih kadrov pri vzvodih odločanja najlažji speljali svoje sebične predvsem ekonomske interese.

Kaj se je dogajalo po letu 1990, ko so si bivši udbokomunistični gospodarji preoblekli svoja cesarska oblačila in so se potem, ko so uničili ali skrili 80% arhivskega gradiva, razglasili za demokrate? Izvedli so še en roparski pohod nad narodovim premoženjem, cilj velikih pa je, da kar naši uničijo in razvrednotijo, pokupijo za majhen denar. Gre predvsem za banke, zavarovalnice, energijska podjetja in infrastrukturo. Se morda to, še posebej zdaj, ne dogaja??? Z roko v roki to počnejo, zato je popolnoma jasno, da gre za ORGANIZIRANO MEDNARODNO HUDODELSKO ZDRUŽBO, KI IZVAJA NAD SLOVENSKIM NARODOM PODTALEN GENOCID. 

In ko to veste in razumete, se res lahko samo še čudim, ko ne vem, kaj čakate doma. Jutri boste, spoštovani, ostali brez vsega, ker vedite, da ta njihov pohlep nima meja. Hvala Bogu, da vse več ljudi to razume in prihajajo v vse večjem številu, ko se usklajujemo, uglašujemo, da preprečimo najhuje. Ne čakajte več tudi vi, rabimo tudi vaše mnenje. Vaše znanje in sposobnosti, da bomo naše ljudi, tiste, ki jih je sistem preveč poneumil, da bi razumeli, varno rešili iz potapljajočega slovenskega Titanica. Imamo izdelane popolne načrte, pridite, da predebatiramo in se vključite v reševanje. Če se bo zalomilo in bodo pognali predrzneži brezglavo ulico, vedite, je s Slovenijo in tem narodom konec. 

Naj zaključim in vas povabim, da preberete, kaj nam je že leta 1998 zapisal v svoji knjigi pokojni magister Janez Šček, da boste razumeli, da nas je in nas več ljudi ve, za kaj tukaj gre. Pa seveda vsem hvala, ki ste že prišli, še posebej tistim, ki se vračate in delate. Stavim na vse, da bomo še v pravem času in dovolj hitro zbrali vse naše najboljše moči, in nad moči, da jim preprečimo ta podli načrt uničenja slovenskega naroda tudi na način, da bodo skušali zanetiti nasilje. Ne si tega Slovenci dovoliti. 

»NASTANEK SEDANJEGA OBROBJA.
Iz zgodovine je poznano, da se je pred več kot sto leti po odkritju novih ozemelj na njih pojavila bela civilizacija s svojimi pravili in je sčasoma povsem spremenila njihovo podobo. Za prvotne (avtohtone) prebivalce je njihov prihod omogočil samo nekatere prednosti in neposredne koristi, osvajalcem teh ozemelj pa je tudi dolgoročno zagotovil velikanske gmotne koristi.

Takšna osvajanja so povzročila tudi pojav popolnoma novega družbenega pojava – nastajanje tako imenovanega obrobja, katerega so po prihodu belcev več ali manj začeli predstavljati prvotni prebivalci. Čeprav bi morali biti zaradi svoje večine v samem središču dogajanja, so se morali umakniti veliko bolj agresivni beli manjšini. Najbolj razvpit je primer ameriških indijancev, avstralskih aboriginov, južnoafriških črncev in nenazadnje tudi novozelandskih Maorov.

Posledice tega osvajanja, ki je ponekod celo iztrebilo nekatere avtohtone prebivalce, so dobro poznane in jih ni treba dodatno razlagati. Prvotni prebivalci so bili večinoma izrabljeni zgolj kot poceni delovna sila, bili so brez temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zaradi takega izkoriščanja pa so zapadli v revščino, v kateri so še danes.

Nekaj zelo podobnega se je pred več kot šestdesetimi leti začelo dogajati tudi pri nas, ko so se v okviru tedanjega večinskega delavskega in kmečkega razreda pojavili nekateri posamezniki s komunističnimi idejami (po sovjetskem zgledu). Ta komunistično-partijska elita je nato izkoristila svetovni spopad z nacistično nadlogo in s prevaro in zlorabo narodnoosvobodilnega boja zanetila krvavo boljševistično revolucijo, po zmagi zavezniških sil in odhodu okupatorja pa se je po truplih povzpela na oblast. Kar pomeni, da je okupatorja samo zamenjala.

To ji je uspelo s pomočjo represije po sovjetskem vzoru in z razširjanjem zlaganih idej o socializmu in socialni enakosti, kar pa sploh ni bilo res. Že takrat so bile namreč opazne velike razlike, saj so si udobno in brezskrbno življenje lahko privoščili le izbranci v tej komunistični eliti, o čemer pa se ni smelo niti premišljevati, kaj šele govoriti. Hkrati so namreč razvijali tudi zelo močan represivni aparat v okviru njihove tajne politične policije UDBE, ki je dolga desetletja ustrahovala večino ljudi in vzdrževala popolno enoumje.

Po sporu s tedanjimi sovjetskimi somišljeniki so začeli slovenski komunisti-partijci izumljati popolnoma nov, v celoti izmišljen družbenopolitični sistem, ki so ga poimenovali »socialistično samoupravljanje«. Vendar velike razlike med prejšnjim po sovjetskem zgledu sploh ni bilo, saj je bil v svojem bistvu prav tako totalitaren politični sistem, ki si je »človeški obraz« le naslikal.
Z njegovo pomočjo pa je komunistična elita skupaj z njihovimi potomci in sorodniki zavzela vsa pomembnejša mesta v slovenski družbi. Takratni večinski delavski in kmečki razred, zaradi katerega in v korist katerega naj bi se tak »socializem« dogajal, pa je medtem počasi tonil na obrobje – z vsemi značilnostmi prej omenjenih avtohtonih prebivalcev, kjer se brez večjih razlik večinoma nahaja še danes.

Morda bo kdo nasprotoval takšni primerjavi, vendar argumentov za njeno ovržbo gotovo ne bo našel, ker jih preprosto ni. Vse to se je dogajalo, se še dogaja, in kot vse kaže, naj bi se še naprej dogajalo isto, saj je omenjena komunistično - partijska elita oz. njeni nasledniki še vedno trdno v sedlu. Razen nekaterih navideznih olepšav in prerazporeditev se namreč pri nas tudi po letu 1990, ko naj bi uvedli demokracijo, ni veliko spremenilo. Mnoge stvari so se samo še poslabšale. 

Bržkone velja tudi na tem mestu poudariti, da se je zgodilo predvsem to, da so nekateri že od nekdaj revni postali še bolj revni in so se jim mnogi morali tudi pridružiti, medtem ko so vsi že od nekdaj bogati še bolj obogateli.
mag. Janez Šček«

Lahko kdo te povsem resnične trditve s protiargumenti zanika? V vseh letih od leta 1998, ko je tole izšlo v knjigi, ni nihče niti poskušal. So pa tega velikega ČLOVEKA odstranili za vedno leta 1999.

"BASEN O MRAVLJAH! 

Nekoč že pred davnimi leti je bilo lepo mravljišče, v katerem so živele pridne in marljive mravlje. Večinoma so bile črne barve, nekatere pa malo bolj rjavkaste, vendar so bile kljub temu zelo srečne, ker so bile miroljubne in zelo delavne in so spoštovale druga drugo.

Po tem pa so se od nekod vzele rdeče mravlje, ki so bile zelo vsiljive in napadalne, delati pa niso znale nič. Rekle so, da so ruske, da so one med seboj tovarišice in da so prišle nadzirat to mravljišče, več pa niso hotele povedati. Od takrat se je v mravljišču vse spremenilo. Črne in rjavkaste mravlje so morale samo delati in biti tiho, rdeče pa so samo veliko govorile in niso delale nič. Tako se je mravljišče razdelilo na mravlje delavke in tovarišice mravlje nadzornice.

Delavke niso smele več iz mravljišča, tovarišice nadzornice pa so stalno nekam hodile. Tudi stanovale so čisto drugje, saj so si izbrale najboljše dele mravljišča, da so lažje nadzirale. Rdeče mravlje so imele tudi svojo glavno tovarišico mravlj(ic)o,ki je nadzirala tudi njih in je imela toliko za povedati, da je na glas brala po cele ure. Tisto kar je brala pa nobena od mravelj ni razumela. Gotovo tudi sama ni razumela, saj je vsak dan brala eno in isto.

Nadzornice pa so jo vseeno imele zelo rade in so se ves čas z njo nekaj na skrivaj dogovarjale, nato pa so se tudi dogovorile. (leto 1990) Nekega dne je glavna rdeča mravlj(ic)a vsemu mravljišču povedala, da se ne gredo več, da nič več ne bo tako, kot je bilo, da rdeče mravlje ne bodo več nadzirale, in da ne bodo več rdeče, ampak modre. Črne in rjavkaste mravlje so bile najbolj vesele tega, da jih ne bodo več nadzirali, razumele pa niso nič. Glavna mravlj(ic)a res ni bila več rdeča, tudi modra ne, bila pa je še vedno tovarišica in je še vedno nadzirala vse tako kot doslej, ampak sedaj samo še na skrivaj.

Najbolj priliznjene mravlje so jo kmalu zatem začele ogovarjati kot »njena ekselenca«, ko pa so jim druge povedale, da ji s tem preveč očitno nekam lezejo, je bila od takrat naprej le še gospa glavna.Rdeče mravlje, ki niso bile več tovarišice in so bile sedaj modre, pa res niso več nadzirale, ampak tudi delale niso. Črne in rjavkaste mravlje so kmalu zatem ugotovile, da sploh niso samo modre, ampak so tudi zelo premetene, ker so iz mravljišča na skrivaj odnašale vse, kar se je dalo odnesti. Zato je mravljišče postajalo vedno manjše in čedalje bolj revno. 

Potem pa so črne in rjavkaste mravlje nekega lepega pomladnega dne vendarle razumele za kaj sploh gre v njihovem mravljišču in so zato gospe glavni mravlj(ic)i povedale, da se sedaj tudi one ne gredo več. Ker jih je glavna modra samo debelo gledala, ji je ena od rjavkastih mravelj vse na dolgo in široko napisala. Če je gospa glavna mravlj(ic)a potem razumela, črne in rjavkaste mravlje niso nikoli izvedele, ker je na hitro nekam odšla. Potem pa so tudi rdeče mravlje uvidele, da ne morejo biti več modre in premetene, in da bodo morale mravljišču vrniti vse, kar so iz njega odnesle, so zato tudi one vse naenkrat nekam odšle.

Črnih in rjavih mravelj pa to sploh ni več zanimalo, vesele so bile samo tega, da so se rdečih mravelj za vselej znebile. Potem je njihovo mravljišče postajalo kar čez noč spet oživelo in postalo veliko večje in bogatejše, kot je bilo nekdaj. Črne in rjavkaste mravlje so bile spet srečne, njihova glavna pa je postala najbolj ugledna in pametna med njimi«.

Vsaka basen ima vedno tudi nauk, kdor ga morda ni mogel razumeti, mora basen večkrat prebrati. Brati jo je treba tako dolgo, dokler nauk ne postane kristalno jasen vsem, ki razumejo in govorijo slovensko in čakajo na prihod (tokrat prave) pomladi.
Basen je namreč tako preprosta, da jo namreč razumejo tudi otroci v vrtcih. Ko malčki slišijo, da so rdeče mravlje odšle nihče ne zajoka, ampak vsi začnejo ploskati.

mag. Janez Šček"

Prišel je čas, da se uresniči še sklepni del te preroške basni, saj se je do sedaj iz njenega opisa stanja in napovedi uresničilo prav vse. Seveda pa je potrebno narediti za to, da se kljub vsemu ta slovenska zgodba srečno konča za narod, samo korak. Pustite ob strani svoje osebne stvari, ker če ne boste tega storili, boste tako in tako prisljeni, če nam zanetijo vojno, in se pridružite na Gregoričičevo, da se pametno in še v miru pogovorimo in dogovorimo, kako naprej. Seveda naj vsak naredi kot čuti, nič ne gre na silo in s prisilo, a vedite, časa ni veliko in nikar predolgo ne odlašajte. Še dva videa za spodbudo.

Prosim, da še drugi prebrete rešitev in podate konstruktivne pripombe, pridete pripravljeni na večere, da poveste, kaj ste dognali, kaj je še vaše mišljenje. Hkrati, ko se podira staro, nastaja na drugi strani novo. Kliknite na vizijo in si res vzemite čas, da preberete v miru, z razmislekom in potem spišite, kaj bi bilo še nujno potrebno.