Spoznal sem eno deklico, ime ji je bilo Jana, in njen očka je enkrat igral golf z Steveom Balmerjem. Znala je skuhati zlobno dober golaž in plesati celo noč, tresoč ravno prav preveliko rit. Okoli nje je bilo več slinavcev kot okoli babičine solate, čeprav je ta potresla gredice z lesnim pepelom. Bila je manično depresivna, kar je bilo impresivno, ker depresivne faze navidez sploh ni poznala. Vsako leto je izginila za pepelniče srede do velike sobote. Le na tiho nedeljo je zapela kakšno pesem, da je pokazala svojo neodvisnost.

Oboževala je potovanja, sončne vzhode, sončne zahode, sprehode po prodnati plaži, ples z ljudmi, ki jih ni poznala, in hladni občutek, ko je dala tople noge izpod deke direktno v mrzle usnjene copate. Bila je nora zabava in literarni večer v eni osebi, ob istem času. Imela je več energije kot nuklearka v Krškem, kjer je bila manjkrat kot v Južni Ameriki, pa še to le enkrat v osnovni šoli. Bila je globalni um, poganjala je zračne korenine in jih sproti trgala, navezovala se je na vse in se hkrati odvezovala od vsega, kar ni bilo v dosegu očesa. Imela je devetindevetdeset problemov in en od njih je bil vedno fant od njene prijateljice. Kateri koli, ker so vsi nazadnje padli nanjo. ali bolje rečeno, ob njo. Obvladala je čustveni "pas de chat", skok mačke, ki je vedno nekje v bližini, dokler je ne želiš prijeti. Na njej so si lomili poročne prstane znani poslovneži in popolni luzerji, mnogi v obeh vlogah hkrati.

Prezirala je neuspešne ljudi s pretenzijo uspeha, uspešne ljudi s pretenzijo pomembnosti, oboževala pa je maskirane neznance  in nočno življenje. Ko so se ugasnile neonske luči, je izginila kot prikazen, prikazala se pa je že s prvimi sončnimi žarki, a nikoli dvakrat na enakem mestu.

Kako se je zaljubila vame, ni jasno. Jasno je bilo, da bi me morala prezirati. Bil sem luzer, pretenciozno uspešen, oboževan javno in osovražen izza hrbta. Pa me ni prezirala. Bil sem ranjena žival sredi ceste. To ustekleničeno življenje in energija je imelo toplo srce. Srce, ki je bilo propad marsikomu, samomorilski organ, zavajujoč, neusmiljen pri pogajanju.

Nisem se odločil, da ji bom spil vso kri, ko jo bom dobil. V bistvu sem se odločil, da se bom nekaj časa previdno čudil dejstvu, da sploh lahko gledam to mešanico vilinske in techno lepote ob sebi, ki se samo smehlja mojim težavam, kot da jih pije. Kot da ne vidi, da sem sam največja težava.