Članek
Komentar meseca - preberite, če želite vedeti, kaj so nam zakuhali v Bruslju
Objavljeno Feb 11, 2015

Konec septembra 2013 je Oliver Wyman naračunal 2,8 milijarde “luknje” v slovenskih bankah. Ker ta znesek nikakor ne bi zadoščal za resen pritisk na Slovenijo, je iz Bruslja priletel nalog, da je potrebno povečati znesek na 4,8 milijarde (toliko kot so bile takrat devizne rezerve).

In kar naenkrat se je začelo ponovno vrednotiti predvsem vrednost kolaterala bančnih terjatev. Ad absurdum. In se je v 2 mesecih našlo te 2 milijardi. Ostalo zgodbo poznate. Mislim pa da ste spregledali ključnega akterja in sicer ministra za finance Uroša Čuferja, tistega ki je “obljubil”. Tistega, ki je dne 15.7. na razgovoru pri predsedniku države Pahorju dejal:

” najprej bomo prodali podjetja iz prvega svežnja, potem bo prišel na vrsto drugi in treji, da bi se na koncu lotili tistega kar zahod razume kot pravo privatizacijo, tj. privatizacijo zdravstva in šolstva”

Čufer je bil ključni operativec v tej zgodbi, ne BS. Bil je tisti, skupaj z Alenko Bratušek, ki je z izmišljenimi grožnjami “nategnil” poslance, da so privolili v izdajo ne samo nacionalnega interesa, temveč tudi svojih volilcev.

Slovenski del te zgodbe, ki jo razkriva Kotnik je manjši del. Večji del predstavlja načrten napad na Slovenijo iz strani Bruslja in finančnih krogov, ki stojijo iza njih. Slovenija je glede na svoj obseg nepomembna, “imateriall” kot smo nekoč rekli v pogajanjih z EK. Je pa bila po drugi strani izjemno moteč primer vzhodnoevropske države, primer kako lahko država vodi trezno makroekonomsko politiko brez zadolževanja in uspešno raste ob nacionalnem lastništvu svoje industrije. To je bil glavni in hud greh. Zato je bilo potreno mobilizirati najprej desni spekter (Janšo), da je v klasični maniri do perfekcije izvedel doktrino šoka med 2004 in 2008, potem Quslinge v Pahorjevi vladi in v Banki Slovenije, da so zablokirali sanacijo bank (videl na lastne oči). Ko je prišlo do povsem nepotrebne krize, oz. krize ki bi si jo Slovenija glede na svoj makroekonomski položaj lahko izognila, pa jo je bilo potrebno dotolči s Šušteršičevim in Janševim klicanje trojke. Ko tudi ta poteza ni povsem uspela, je bilo potrebno dotolči Slovenijo s predimenzioniranim reševanjem bank…..

Če te, mednarodne komponente, ne razumete, ne morete razumeti ničesar.