Vzgojen sem še v času, ko so nas učili, da lahko z delom uspeš. Verjelo se je, da z izobrazbo kam prideš. Verjelo se je, da barabe najebejo prej in slej in po tistem slej jim ne privoščimo lepih deklet, ki so jih ljubile. Barabe končajo v zaporu, mar ne?.
Sinonim za deloholika in poštenjaka je vedno bil v naših krajih Štorman, gostinec s srcem, izjemno priljubljen tudi med ljudem. Desetletje nazaj so ga izbrali tudi za Celjana leta. Nemogoče, da bi lahko njemu šlo slabo?? Da je dolžan Dursu? Če kje, si vedno dobil pri njemu račun. Še vprašati si ne bi nikoli upal, če lahko brez računa?! Kot dolgoletni gost njegovih gostiln (priznam, da hotelskih uslug ala dnevni počitek, nisem nikoli uporabljal) se zamisliš, ko bereš njegovo zgodbo zadnje dni. Očitno je Štorman res precej zabredel v poslih in zelo lahko ga je bilo sezuti. Nekako verjamem, da je bil res izigran in da je bil lahek plen. Človek se namreč na vse kriplje trudi poravnati svoj dolg, tudi do Dursa. Vse dnevne inkase nakazuje na račun, odprt pri Banki Celje (ne na kak tuj bančni račun!), kjer v dogovoru z Dursom pretankajo 2/3 vsega za pokritje davčnega dolga, za vse pa jamči celo s svojim osebnim imenom in premoženjem, kot sp. Vsak normalen slovenski podjetnik bi že zdavnaj vse prestavil na neko drugo obliko pravnega subjekta, po možnosti z računi izven EU. In pretankal vso tisto gotovino, tudi inkasatorski del (DDV).. Ne, on poskuša s svojim hrbtom obdržati, kar je ustvarjal v življenju in se dogovarja z bančniki za reprogramiraje kredita oz.leasing obroka.. Ej, moj Štorman, nisi ti za našo Slovenijo. Gentlemanski agreement velja samo med gentlemani! In v Sloveniji so gentlemani izumrli že zdavnaj! Hm, mogoče jih sploh še ni bilo tod naokoli.
In če je zgodba kupca, takoimenovanega Celjskega botra Acota, res takšna, kot o njej pišejo mediji, da je bojda prišel do enormnega premoženja bolj po botrsko, čuješ, da mu je hotel bojda bil že dolgo obljubljen, novi kadri že zdavnaj izbrani, se vprašaš, ali se se izplača z bučo v zid riniti v tej Sloveniji? Imsš sploh kakšno možnost v tekmi poštenjaki vs. botri?
Tudi če se Štorman sedaj žali in vlaga tožbe, ker so ga ven zabrisali brez sodne odločbe, tudi če je vse skupaj skregano z bančnim kodeksom (očitno ne slovenskim) in miorda tudi v nasprotju z leasing pogodbo -- gre se vendar za državno banko, ki je še posebnoi priljubljena med državljani, sploh med tistimi, ki so čakali v vrsti za njene delnice :). Kdo bi se pol še sekiral. Dokler se še da kaj zaslužiti, dokler so še kaki Štormani, da se jih nategne, zakaj pa ne... Tudi če je morda nezakonito, kaj bo čez 10 ali 20 let, je vsem eno figo mar. Pa naj toži, itak nima ne dovolj denarja ne časa. Nima tako dobrih odvetnikov in zvez na najvišjih kogih, da bi koga skrbelo. Kaj jim pa more en Štorman, en kuharček, ki se je učil gostinske obrti nekoč davno v Nemčiji.
"Če bi bil znova mlad in bi se odločal za poklic, bi zagotovo izbral enako pot. Imamo srečo, da se gosti radi vračajo k nam, in prepričan sem, da bom s pozitivnim razmišljanjem ter ob dobrih sodelavcih prebrodil težke čase, ki jih danes doživljajo gostinci. To delo opravljam z dušo, čeprav priznam, da bi bil najraje kuhar, vendar mi številne obveznosti tega ne omogočajo. Izučil sem se namreč za kuharja in vedno rad poudarim, da se kljub letom še vedno nisem `izkuhal`
Takole je povedal Štorman še nedolgo nazaj, leta 2006. Me res zanima, če je še vedno istega mnenja.
Jaz razumem to zgodbo žal precej drugače. Morda res preveč osebno, morda res sicer iz napačnega zornega kota moje generacije, a nekaj je jasno, še enkrat bom zelo dobro premislil, kakšen nasvet bom jaz dal svojim otrokom, da bodo uspeli v življenju bolj kot tisti, ki so smo bili učeni, da je treba biti pošten in da je treba delati in dobiti izobrazbo!
Jan 05, 2014