Razmišljam.
Kdo si? Moški / ženska ali fizična oseba, tvoja osebna izkaznica?

Od odgovora je odvisno, kako se bo odvijalo tvoje življenje.

Če se istovetiš z osebno izkaznico, s tvojim imenom napisanim z velikimi začetnicami, ali pa s pravno osebo, s tvojim imenom napisanim z velikimi tiskanimi črkami, se podpisuješ v modro barvo, odpiraš in sprejemaš pisma podjetij znotraj podjetja REPUBLIKA SLOVENIJA (Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana, matična številka: 5854814000, davčna številka: 17659957, D-U-N-S® Number: 672949935 -https://www.dnb.com/business-directory/company-profiles.republika_slovenija.6baa95b9de78bd9ba1588a23a727018e.html#contact-anchor ), jamčiš za osebo.

Recimo, da dobiš račun za RTV prispevek. Ime navedeno na položnici je zapisano z velikimi tiskanimi črkami. Si to ti?

"Fizična oseba namreč dejansko ni človek, pač pa je pravna redukcija (naravnega) človeka. Z izrazom »fizična« je tako, kot pravno relevantna, poudarjena človekova materialna pojavnost, v izrazu »oseba« pa se ohranja velik del starodavnega pomena, ki ga v sebi nosi latinska beseda persona. Le-ta je pri starih Rimljanih označevala masko gledališkega igralca, ki se je menjavala glede na njegove različne vloge. Glede na (takšno) etimologijo pojma oseba, le-ta torej ni soznačnica za človeka (čeprav se v vsakdanji jezikovni rabi oba pojma pogosto dojemata sinonimno), pač pa pomeni le človekov umetni in delni videz, zunanjo podobo, ki je relevantna za udeležence v gledališki, filmski, pa tudi pravni igri, tj. za tiste, ki so to igro ustvarili (avtor, režiser itd.), za tiste, ki se z njo soočajo na takšnem ali drugačnem odru (gledališki, filmski ali pravni igralci) ter navsezadnje za vse tiste, ki vanjo verjamejo, se vanjo vživljajo in jo tako ali drugače doživljajo (gledalci). ... Danes so v moderni demokratični družbi, ki priznava in zagotavlja človekove pravice, vsi ljudje udeleženci pravne igre (osebe prava), kompleksnost premoženjskih oziroma gospodarskih, političnih, kulturnih in vseh drugih družbenih odnosov pa je privedla celo do številnih oblik t.i. pravnih oseb, tj, umetno, s pravnimi normami ustvarjenih oseb v pravu (društvo, gospodarska družba, občina, država itd.), ki s svojim poimenovanjem le potrjujejo dejstvo, da »človek« in »oseba« v pravu (in tudi nasploh) nista ena in ista pojavnost." (prof. dr. Miro Cerar) https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10100

Torej fizična oseba nisi ti. Vsa zakonodaja v podjetju REPUBLIKA SLOVENIJA velja za fiktivne osebe, ne pa za žive ljudi. Vse zahteve izdane za fiktivno fizično osebo, s tvojim imenom napisanim z velikimi začetnicami, ali pa pravno osebo, s tvojim imenom napisanim z velikimi tiskanimi črkami, se tičejo lastnika avtorskih pravic tega imena, podjetje RS, torej bi morali račune s tvojim imenom napisanim z velikimi začetnicami ali s tvojim imenom napisanim z velikimi tiskanimi črkami poslati podjetju RS.

Recimo, da dobiš od FURS-a pismo z napisom OSEBNI PREVZEM. Tvoje ime je napisano z velikimi tiskanimi črkami. To nisi ti, ampak pravna oseba. Ali je to pismo torej namenjeno tebi, živemu človeku? Če ga odpreš in prevzameš, jamčiš za pravno osebo.

Razmišljam.

Recimo, da si zaposlen v slovenski vojski in te podjetje RS razporedi na bojišče v Ukrajini. Kodeks vojaške etike Slovenske vojske spoštujejo in uporabljajo pripadniki Slovenske vojske ves čas opravljanja vojaške službe v Republiki Sloveniji ali izven nje. V Kodeksu je zapisano, da so pripadniki Slovenske vojske osebno odgovorni, ko odločajo o uporabi sile in drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z varnostjo, zdravjem in življenjem drugih pripadnikov. (To je tudi v skladu s četrtim načelom Nürnberških principov: dejstvo, da je oseba ravnala po odredbi svoje vlade ali nadrejenega, je ne razrešuje odgovornosti po mednarodnem pravu, pod pogojem, da je bila moralna izbira dejansko mogoča.

To načelo bi lahko parafrazirali takole: "izgovor "sledil-a sem le ukazom nadrejenega" ni sprejemljiv.)

Čast je vodilo, ki pripadnikom Slovenske vojske pomaga prepoznavati in ločevati dobro in slabo. Prevzemajo odgovornost za svoja dejanja in dejanja svojih podrejenih. Med opravljanjem vojaške službe pripadniki Slovenske vojske vedno in povsod izražajo spoštovanje in zaupanje do podrejenih in nadrejenih ter spoštujejo pravice in dolžnosti drugih vojaških in civilnih oseb, spoštujejo človekove pravice in svoboščine v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanjem ter splošno priznana pravila vojaškega delovanja, ki izhajajo iz mednarodnega vojnega in humanitarnega prava, nacionalne zakonodaje ter posebnih pravil in omejitev pri opravljanju vojaške službe v Republiki Sloveniji in izven nje Slovenske vojske ali drugih oseb. Pripadniki Slovenske vojske ne obiskujejo prireditev in se ne udeležujejo aktivnosti, ki spodbujajo nestrpnost do drugih ali razlikovanje na podlagi katerekoli osebne okoliščine, se ne udeležujejo aktivnosti ter dogodkov, katerih sporočilo je žalitev ali izražanje nestrpnosti do drugih.

Ustava RS v 17. členu navaja: »Človekovo življenje je nedotakljivo.«

V 63. členu navaja: »Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.«

Če je človeško življenje nedotakljivo, če je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, zakaj bi morali slovenski vojaki na bojiščih ogrožati ljudi, ki ne predstavljajo grožnje niti slovenskim vojakom, niti njihovim družinam?

Potem je protiustavno tudi financiranje vojne.

46. člen omogoča pravico do ugovora vesti v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. Dolžnost vojaka je v skladu s kodeksom zavrniti udeležbo v vojni v tujini, saj s tem ogroža pravice ljudi v tisti državi.

Kaj ima večji pomen? Splošna deklaracija človekovih pravic ali obveznosti, ki jih je država sprejela v okviru mednarodnih organizacij oziroma z mednarodnimi pogodbami ali ukaz nadrejenega v vojaški službi?

Splošna deklaracija človekovih pravic je nadrejena mednarodnim pogodbam (ki morajo v skladu s 3.a členom Ustave RS temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države in RS je lahko v obrambni zvezi z državami, ki spoštujejo te vrednote), Zakonu o službi v slovenski vojski (ZSSloV), ki recimo v 8. členu nalaga vojaku spoštovanje subordinacije, 9. člen pa kot podrejeni ne razpravlja o odločitvah nadrejenih, razen kadar je k temu poklican oziroma če je to v skladu s pravili službe.

Če bi recimo prejela ukaz nadrejenega za premestitev na bojišče v Ukrajini, bi kot živi človek zahtevala, da se ukaz v pisni obliki naslovi name kot živega človeka, ki sem izrazila svojo identiteto z zapisom mojega imena z dvopičjem (:) in malimi črkami. Če bi prejela ukaz naslovljen na fizično osebo, bi predala nadrejenemu na bojišče osebno izkaznico. Pravna oseba, podjetje MINISTRSTVO ZA OBRAMBO (Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, matična številka 5268923000, davčna številka 47978457) nima pristojnosti nad živim človekom.

Razmišljam.

Je financiranje vojne sploh zakonito?

Po Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU-UPB1) so javni uslužbenci dolžni delovati po načelu:

a) zakonitosti (8. člen) – je zakonito financirati vojne, zaradi mednarodnih pogodb (ki morajo v skladu s 3.a členom Ustave RS temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države) in obrambnih zvez z državami, ki ne spoštujejo te vrednot?

b) častnega ravnanja (10. člen) - je častno podpirati države, ki izvajajo nad drugim narodom genocid?

c) dobrega gospodarjenja (14. člen) – je dobro gospodarjenje financirati vojne, če se domorodni ljudje na teritoriju RS težko preživljajo?

d) nepristranskosti (28. člen) – je nepristransko, če se predstavniki ljudstva odločajo tako, kot je všečno nekim velesilam?

Če financiranje vojne drugod ni zakonito, ima javni uslužbenec pravico reči »ne« sodelovanju v tem:

Po 94. členu (3) Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da bi izvršitev ustne odredbe oziroma navodila pomenila protipravno ravnanje oziroma povzročila škodo. (4) Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje. (5) Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje. (6) Javni uslužbenec je prost odškodninske in disciplinske odgovornosti, če je storil disciplinsko kršitev oziroma povzročil škodo z izvršitvijo pisne odredbe oziroma navodila nadrejenega ali z izvršitvijo ustne odredbe, če nadrejeni kljub njegovi pisni zahtevi ni izdal pisne odredbe oziroma navodila.

Katerega volka boš hranil-a: volka miru ali volka vojne?