Komentar brez naslova

Dovolj mi je! Res, dovolj mi je Janeza Ivana Janše, dovolj mi je ostalih politikov, dovolj mi je pokvarjenih direktorjev, dovolj mi je podkupljivih županov, dovolj mi je kradljivih tajkunov, dovolj mi je, resnično! Slovenija je propadla, enostavno, zbrišimo jo iz zemljevida, pozabimo na zgodovino naroda, zaprimo vse muzeje, zažgimo vse knjige ki so kdajkoli prišle izpod rok naših pisateljev, pesnikov!

Resnično mi je dovolj pisanja člankov, dovolj mi je komentiranja in odgovarjanja na neumna vprašanja, ne grem se več! Dovolj sem opozarjal, dovolj sem govoril, zadeve pa se ne premaknejo! Sedimo, molčimo in čakamo! Koga čakamo, povejte mi? Odrešenika? In kdo je ta odrešenik? En zaraščen mojster na križu, en golobučni preprodajalec orožja, en očalarski pravnik, ena šivilja v kratkem krilu? Kdo hudiča je odrešenik, povejte mi, vam ga grem sam iskat in vam ga bom pripeljal, sem v Slovenijo, še v celofan vam ga bom zavil in dostavil na dom!

Samo povejte mi prosim, kdo je ta odrešenik? Vam še ni postalo jasno, da ste odrešeniki za vse težave vi sami! Vam res še ni jasno, da imate svojo usodo v svojih rokah? Ja vem, berem očitke pod besedili, ki jih napišem, očitke v smislu "Še eden, ki samo govori in sedi za računalnikom in tipka!" Pa to ni res! Verjemite mi, da ni res, čeprav se ne čutim dolžnega, da bi komurkoli razlagal o svojih podvigih in o svojih "revolucionarnih" akcijah! Nisem Che Guevara, nisem Fidel Castro, nisem Martin Krpan, nisem Ivan Kramberger! Nisem odgovor na vsa vaša vprašanja, še zase ne znam več v tem ponorelem svetu poskrbet!

Kdo sem? Jaz sem ti! Jaz sem tisti sosed, ki ne more plačevati stanovanja, iz katerega so ga vrgli ven! Jaz sem tisti sosed, ki je ostal brez hiše, ker ni mogel plačevati kredita! Jaz sem tisti upokojenec, ki cele dneve presedi pred hišo in kolne ta sistem in politike! Jaz sem tisti klošar, ki na Prešernovem trgu prosi za drobiž! Jaz sem tisti rudar, ki je ostal brez službe v Zasavju! Jaz sem tista šivilja, ki je ostala brez službe v Polzeli! Jaz sem tisti delavec, ki je ostal brez dela v Cimosu, v Svei, jaz sem tisti delavec, ki ga je direktor pripeljal na rob obstoja! Jaz sem tisti človek, ki je skočil iz devetega nadstropja! Jaz sem tista mamica, ki mora zjutraj poslati otroka lačnega v šolo! Jaz sem tista stara mama, ki je morala na banki zaprositi za kredit, da bo lahko dostojno pokopala svojega moža! Jaz sem tisti otrok, ki se na dvorišču igra s kamnom, ker mu starši ne morejo kupiti žoge! Jaz sem ti! In bolj kot se trudim izstopati, bolj sodim v kalup revščine!

JA, JAZ SEM TI!!!!

Ne sprašujte me, kaj storiti, ker ne vem! Revolucija? Mogoče! Krvava? Zakaj pa ne! Mirna, dostojanstvena? Mogoče nam pa na ta način uspe! Vem le to, da tako ne gre več naprej! 99,9 % ljudi umira na obroke, medtem ko elita živi na veliki nogi! Dovolj mi je!!! Sprejmite odločitve, uprite se, vsak na svoj način! Vse, kar vas prosim, je le to, da ne molčite, da ne sedite doma pred televizorjem, da ne stokate o svojih problemih ob pivu! To je vse, kar vas prosim! Bodite ponosni nase, bodite močni, trdni, trmasti, ne stojte nemo, ko vidite, da se nekomu dogaja krivica!!! Lahko noč oz. lep dan ti želim, ja, tebi, ki to bereš!!! Deli to naprej v kakršnikoli obliki, le da zaokroži med ljudi!