Kam investirati je velika uganka vseh investitorjev, ki nimajo "permanentnega" dolgoročnega porftelja, ki ga spreminjajo le enkrat letno.

Odgovor na to je seveda odvisen od ogromno različnih faktorjev, povezanih z investitorjem samim in seveda z razmerami na trgih prav tako. Spodaj si bomo pogledali kateri trgi so trenutno primerni za dolgoročne naložbe.

Prvi, največji delniški trg na svetu, ameriške delnice, nam trenutno v povprečju ne nudijo najboljših priložnosti za dolgoročno investiranje. Seveda lahko med več kot 10.000 delnicami najdemo najbolj primerne za nakup, ki imajo najvišji potencial za rast glede na fundamentlno vrednost. Trenutno so ameriške delnice precenjene, kar pomeni, da bodo v prihodnje imele podpovprečne donose.

Če upoštevamo, da je trenutno razmerje med ceno delnic (vzemimo indeks S&P 500) in vrednostjo dobičkov v zadnjih desetih letih (povprečna vrednost realiziranih dobičkov v zadnjih desetih letih) imenovano tudi Shillerjevo PE razmerje (po izumitelju profesorju Robertu Shillerju), lahko ugotovimo, da je to razmerje zelo visoko (skoraj 25, na sliki spodaj). Takšne razmere na trgih nam kažejo na to, da bodo donosi v prihodnjih desetih letih zelo nizki, okrog dveh odstotkov letno, kar bo komajda pokrilo inflacijo. Ta, relativno preprost model napovedovanj dolgoročnih donosov ima zelo dobre rezultate, saj je korelacija med napovedano donosnostjo in realizirano kar 90 odstotkov.

Naslednji trg, ki si ga bomo pogledali je evropski delniški trg. Ta je zaradi globalne finančne krize v letu 2008 izgubil večji delež svoje vrednosti, vendar tega deleža zaradi evropske (bančne in dolžniške) krize, ni pridobil nazaj. Posledično trenutno izgledajo evropska podjetja cenejša na borzah kot pa ameriška. Vendar pa se moramo zavedati, da obstaja tudi razlog za to - evropske dolžniške krize sploh še ni konec in brez težav lahko delnice znova izgubijo velik delež svoje vrednosti. Če upoštevamo, podobno kot v prejšnjem primeru, Shillerjevo PE razmerje, lahko ugotovimo, da so evropske delnice malce podcenjene. Najcenejše (po tej metodi) so grške, irske, italijanske, avstrijske in nato španske (podatkov za Slovenijo na žalost ni, vendar bi verjetno bila med bolj podcenjenimi trgi). Investiranje v te trge bo z veliko verjetnostjo v prihodnjih desetih letih prineslo dobre rezultate.

Trgi v razvoju so naslednja logična izbira. Po hitrem okrevanju v letu 2009, so od leta 2011 močno zaostajali za drugimi trgi, predvsem za ZDA. Kitajska je izgubila približno 30 odstotkov vrednosti, Rusija 40 odstotkov, Brazilija 30 odstotkov (vendar je v zadnjih mesecih hitro narasla in je le še 20 odstotkov pod najvišjimi vrednostmi iz 2011). Indija je edini trg izmed BRIC držav, ki ima v zadnjih treh letih ni imela večjih izgub (razen kratkega 20 odstotnega padca v 2011). Pogled na fundamentalne podatke, v našem primeru na Shillerjevo PE razmerje, nam pokaže, da je Rusija eden izmed najbolj podcenjenih trgov. Po tem faktorju je podcenjen tudi brazilski delniški trg, medtem ko sta kitajski in indijski normalno ovrednotena. Tudi na spodnjem grafu lahko vidimo, da je trenutno cena azijskih delnic pod 12-kratnikom dobičkov podjetij.

Investiranje v obveznice oz. obvezniške sklade je kot investicija lahko alternativa bančnemu depozitu (če vas slučajno skrbi za depozite na slovenskih bankah), vendar je potrebno upoštevati tveganja, ki so značilna za obveznice. Daljše kot je dospetje obveznice, bolj tvegana je v smislu, da lahko izgubi velik delež svoje vrednosti in vam povzroči izgubo, kjub temu, da država ostaja enako tvegana. Obveznica z dospetjem čez 30 let bo v primeru skoka zahtevane donosnosti za en odstotek izgubila več kot 20 odstotkov! Na drugi strani pa kratkoročne varne obveznice ne prinašajo dovolj visokih donosov, da bi upravičele stroške in davke. Obveznice se v trenutnem obdobju lahko bolj uporabijo kot kratkoročno ali srednjeročno investicijo ob prepričanju, da se bo zahtevana donosnost znižala. V primeru znižanja zahtevane donosnosti za en odstotek, bodo dolgoročne obveznice pridobile 20 odstotkov ali več (vendar pozor: ste prepričani, da se bo zahtevana donosnost res znižala?). Varne obveznice nam zaradi trenutnih nizkih obrestnih mer (na spodnjem grafu) ne nudijo dobrih priložnosti.

Tvegane obveznice so lahko alternativa varnim, saj imajo višjo zahtevano donosnost. Primerjava slovenske 10-letne obveznice in nemše nam pokaže točno to razliko - zahtevana donosnost na slovenske je 6,8 odstotka, na nemške pa 1,95 odstotka. 6,8 odstotka na slovenske obveznice se mogoče sliši dovolj, da bi prevzeli tveganje, ki ga nakup prinaša - ob rasti donosa na 8 odstotkov, bo vrednost obveznice upadla za približno 10 odstotkov. Ne samo, da boste imeli takrat 10 odstotkov manj vreden portfelj, ampak višje zahtevane donosnosti ne boste deležni, saj bo vaša ostala enaka kot v času nakupa (6,8 odstotka, če danes kupite obveznice). Tvegane podjetniške obveznice so prav tako lahko alternative, vendar je tam tveganj še več, zato prepuščamo investiranje vanje večjim investitorjem.

Na trgu pa obstajajo tudi druge vrste investicij. Do sedaj smo govorili o klasičnih, kjer na borzi kupite nek finančni inštrument (delnico ali obveznico) ali pa to storite preko sklada. Na dolgi rok lahko pričakujemo 10, 15, mogoče 20 odstotkov, če investiramo v res dober trg (in je sreča naklonjena v našo stran).

Vedno bolj pa postajajo popularne alternativne investicije, katerih upravljalci in tržniki obljubljajo donose nekajkrat višje od klasičnih. Tukaj je seveda takoj potrebno opozoriti, da je velik delež teh upravljalcev in tržnikov prevarantov ali sebičnežev, ki vam samo prodajo tisto investicijo od katere imajo oni najvišjo provizijo. Možnosti za opeharjenje nevednežev je vedno več, saj si prevaranti vedno znova domišljujejo nove "finančne produkte", ki so najbolj varni in najbolj donosni. Upam, da takšnim ne boste nasedli in se boste držali klasičnega in preverjenega investiranja v delnice, sklade, obveznice in druge instrumente, ki kotirajo na svetovnih borzah.

Če povzamem, trenutno se na dolgi rok (vsaj 5-10 let) izplačajo investicije v izbrane trge v razvoju, izbrane evropske delniške trge, ali pa izbrane delnice (kjerkoli po svetu), če vam je analiza podjetja pokazala podcenjenost (oz. visoke pričakovane donose) delnice.