Članek
Objavljeno Feb 24, 2016
Danasnji razmislek gre v smeri: Kaj je boljše novogradja ali stari bloki? Ob eni priložnosti me je stranka vprašala ravno to vprašanje in danes se mi je takratni odgovor ŠE ENKRAT potrdil: "Odvisno od primera do primera."
Na terenu sem že videla novogradnje, čigar pročelje so naselile alge v pičlih parih letih, fasada iz leta 2005 uničena in polna črnih sledi, ki so posledica mešanice sodobne kvadrataske arhitekture, ki pravi: "Nadstreški so fuj" ter kovinskih okvirjev okrog oken. Lepo je bilo videti. Enkrat davno, preden je parkrat deževalo. :) Novogradnje energetski razred E pri vseh sodobnih izolacijskih materialih?? Tudi v tem primeru ZKP (=zdrava kmečka pamet) pravi, da gradnja ni ravno najboljša, četudi je nova. Veliko je bilo pomislekov glede energetske izkaznice, osebno menim da poda pomembne informacije, posebaj ko gre za ekstreme. Včasih naredimo veliko krivico kakovostnim starogradnjam, ko posplošujemo in rečemo, da so novogradnje boljše. Čeprav dostikrat ni tako. Bila sem v bloku iz 30. let, na "elitni" lokaciji, v bližini UKC-ja, kjer je "deževal" omet v predprostoru bloka (prostor kjer so poštni nabiralniki). S stropa so padali veliki kosi ometa v času ogleda. Prav tako sem v enako starem bloku v Šiški videla strope v obliki konkavne krivulje. Leseni tramovi očitno ne opravljajo več svoje funkcije. Slabše opravljajo svojo funkcijo? Morda samo ni estetsko in še vedno opravljajo svojo funkcijo. Ne vem. Nanavadno, v glavnem. Ne morem pa reči, če je v vsem bloku tako. V stanovanj v pritličju smo zasledili takšno stanje. Veliko je starih blokov, ki niso vzdrževani in niso lepi. Tako stanje ni prijetno na pogled, z njimi pa ni večjih težav. Problem je vlaga v slabo vzdrževanih starih blokih. Klet je pomemben pokazatelj stanja bloka! Stranke velikokrat naredijo napako in nočejo pogledati kleti, češ vse kleti so iste in klet ti tako ali tako pripada. Klet so res precej podobne, ampak če si pozoren lahko dobiš vtis o stanju bloka. Na področju Viča, pa klet pove tudi, če je bil blok poplavljen. Oglejte si klet, stopnjišče, ki vodi do nje in vse z njo povezane prostore.
Prednost starogradnje je to, da stoji že 80 let in bo najverjetneje še naslednjih 80. Medtem ko se pri novogradnjah konstrukcija in gradnja še ni vsedla na mesto ter pokazala svojo kakovost, zato so trditve o boljši popotresni konstrukciji zgolj predpostavke. Ni še dokazano. Torej je starogradnja preverjena varianta, če je še zamenjanja fasada z dobro izolacijo, obnovljena streha in izolirana klet je starogradnja lahko zadetek v polno. Če prištejemo še dejstvo, da so cene nižje od novogradenj je to lahko zelo dobra izbira. Prednost starogradnje je tudi v tem, da so na atraktivnejših lokacijah. Če lokacija do leta 2000 ni bila pozidana, verjetno ni najbolj aktualna ali pa ima svoje sktrite napake (čeprav v Ljubljani imamo tudi izjeme, npr Situla).
Prednosti novogradnje je to, da je vse novo, novo inštalacije, nova okna, kopalnica, obvezno dvigalo (ki v zrelih letih še kako pride prav, že v mladih pri selitvah), zagotovljeno parkirno mesto (ki je v Ljubljani pravi zaklad) in sodoben ter bolj privlačen videz zgradb, uporaba barv, ugodnosti sodobnih sosesk (fintes prostori, skupni prostori,varovao, ograjeno...). Pomankljivost vidim v tem, da veliko investitorjev špara, kar se pozna tudi na kakovosti meterialov in izvedbenih del. To dejstvo pripomore vzdrževati mit, da se včasih gradilo bolj kakovostno kot danes, čeprav so materiali bistveno boljši. Problem pa se pojavi, če se teh sodobnih, kakovostnejših materialov ne uporabi v pravi meri, to nam pa pove energetska izkaznica in kak dober gradbenik.
Prej sem omenila dvigala. Dvigalo so zares problem, posebaj v manjših blokih do 5. nadstropja, ko z zakonom niso potrebni. Stanovalci takega bloka prihajajo v zrela leta, želijo si vgraditi dvigalo, nastane cel halo, tisti iz prvega in drugega nadstropja niso za in seveda dvigalo v hiši ostane zgolj nedosegljiva želja. Tako je z veliko vzdrževalnimi deli v starogradnjah, potrebno je veliko napora in časa, da se doseže soglasje glede izboljšav.
Prednost starogradnj je da zidi dihajo, ampak če te zidove preoblečemo v novo izolacijo, damo PVC okna stavba več ne diha. In lahko rečemo zgolj: Dobrodošel kondenz. V bistvu dobimo podobno nedihajoče zidove kot pri novogradnjah, s to razliko, da imajo nekatere novogradnje dodatne sisteme prezračevanja namenjne prav kondenzu in se mi zdijo kot takšne veliko bolj zdrave za naš organizem kot starogradnje, ki več ne dihajo in imajo 80. let stare in že slabodelujoče sistem prezračevanja, Ko smo pri dihanju prostora, opažam podobno zadevo tudi pri oknih. Razumem stranko, ki si ne želijo lesenih oken iz prvotnega stanja. Ampak včasih ko vidimo lesena okna takoj pomislimo na stara okna, čeprav gre lahko še za bolj kakovostna, večslojna lesena okna, ki digajo, ampak še vedno v pravi meri tesnijo.
Torej dilema novogradnja VS novogradnja, nima enoznačnega odgovora. Res je odvisno od primera do primera in vse to se lahko ugotovi na ogledu. Če ne prvem, pa drugem, tretjem.
Na terenu sem že videla novogradnje, čigar pročelje so naselile alge v pičlih parih letih, fasada iz leta 2005 uničena in polna črnih sledi, ki so posledica mešanice sodobne kvadrataske arhitekture, ki pravi: "Nadstreški so fuj" ter kovinskih okvirjev okrog oken. Lepo je bilo videti. Enkrat davno, preden je parkrat deževalo. :) Novogradnje energetski razred E pri vseh sodobnih izolacijskih materialih?? Tudi v tem primeru ZKP (=zdrava kmečka pamet) pravi, da gradnja ni ravno najboljša, četudi je nova. Veliko je bilo pomislekov glede energetske izkaznice, osebno menim da poda pomembne informacije, posebaj ko gre za ekstreme. Včasih naredimo veliko krivico kakovostnim starogradnjam, ko posplošujemo in rečemo, da so novogradnje boljše. Čeprav dostikrat ni tako. Bila sem v bloku iz 30. let, na "elitni" lokaciji, v bližini UKC-ja, kjer je "deževal" omet v predprostoru bloka (prostor kjer so poštni nabiralniki). S stropa so padali veliki kosi ometa v času ogleda. Prav tako sem v enako starem bloku v Šiški videla strope v obliki konkavne krivulje. Leseni tramovi očitno ne opravljajo več svoje funkcije. Slabše opravljajo svojo funkcijo? Morda samo ni estetsko in še vedno opravljajo svojo funkcijo. Ne vem. Nanavadno, v glavnem. Ne morem pa reči, če je v vsem bloku tako. V stanovanj v pritličju smo zasledili takšno stanje. Veliko je starih blokov, ki niso vzdrževani in niso lepi. Tako stanje ni prijetno na pogled, z njimi pa ni večjih težav. Problem je vlaga v slabo vzdrževanih starih blokih. Klet je pomemben pokazatelj stanja bloka! Stranke velikokrat naredijo napako in nočejo pogledati kleti, češ vse kleti so iste in klet ti tako ali tako pripada. Klet so res precej podobne, ampak če si pozoren lahko dobiš vtis o stanju bloka. Na področju Viča, pa klet pove tudi, če je bil blok poplavljen. Oglejte si klet, stopnjišče, ki vodi do nje in vse z njo povezane prostore.
Prednost starogradnje je to, da stoji že 80 let in bo najverjetneje še naslednjih 80. Medtem ko se pri novogradnjah konstrukcija in gradnja še ni vsedla na mesto ter pokazala svojo kakovost, zato so trditve o boljši popotresni konstrukciji zgolj predpostavke. Ni še dokazano. Torej je starogradnja preverjena varianta, če je še zamenjanja fasada z dobro izolacijo, obnovljena streha in izolirana klet je starogradnja lahko zadetek v polno. Če prištejemo še dejstvo, da so cene nižje od novogradenj je to lahko zelo dobra izbira. Prednost starogradnje je tudi v tem, da so na atraktivnejših lokacijah. Če lokacija do leta 2000 ni bila pozidana, verjetno ni najbolj aktualna ali pa ima svoje sktrite napake (čeprav v Ljubljani imamo tudi izjeme, npr Situla).
Prednosti novogradnje je to, da je vse novo, novo inštalacije, nova okna, kopalnica, obvezno dvigalo (ki v zrelih letih še kako pride prav, že v mladih pri selitvah), zagotovljeno parkirno mesto (ki je v Ljubljani pravi zaklad) in sodoben ter bolj privlačen videz zgradb, uporaba barv, ugodnosti sodobnih sosesk (fintes prostori, skupni prostori,varovao, ograjeno...). Pomankljivost vidim v tem, da veliko investitorjev špara, kar se pozna tudi na kakovosti meterialov in izvedbenih del. To dejstvo pripomore vzdrževati mit, da se včasih gradilo bolj kakovostno kot danes, čeprav so materiali bistveno boljši. Problem pa se pojavi, če se teh sodobnih, kakovostnejših materialov ne uporabi v pravi meri, to nam pa pove energetska izkaznica in kak dober gradbenik.
Prej sem omenila dvigala. Dvigalo so zares problem, posebaj v manjših blokih do 5. nadstropja, ko z zakonom niso potrebni. Stanovalci takega bloka prihajajo v zrela leta, želijo si vgraditi dvigalo, nastane cel halo, tisti iz prvega in drugega nadstropja niso za in seveda dvigalo v hiši ostane zgolj nedosegljiva želja. Tako je z veliko vzdrževalnimi deli v starogradnjah, potrebno je veliko napora in časa, da se doseže soglasje glede izboljšav.
Prednost starogradnj je da zidi dihajo, ampak če te zidove preoblečemo v novo izolacijo, damo PVC okna stavba več ne diha. In lahko rečemo zgolj: Dobrodošel kondenz. V bistvu dobimo podobno nedihajoče zidove kot pri novogradnjah, s to razliko, da imajo nekatere novogradnje dodatne sisteme prezračevanja namenjne prav kondenzu in se mi zdijo kot takšne veliko bolj zdrave za naš organizem kot starogradnje, ki več ne dihajo in imajo 80. let stare in že slabodelujoče sistem prezračevanja, Ko smo pri dihanju prostora, opažam podobno zadevo tudi pri oknih. Razumem stranko, ki si ne želijo lesenih oken iz prvotnega stanja. Ampak včasih ko vidimo lesena okna takoj pomislimo na stara okna, čeprav gre lahko še za bolj kakovostna, večslojna lesena okna, ki digajo, ampak še vedno v pravi meri tesnijo.
Torej dilema novogradnja VS novogradnja, nima enoznačnega odgovora. Res je odvisno od primera do primera in vse to se lahko ugotovi na ogledu. Če ne prvem, pa drugem, tretjem.
Feb 24, 2016