Vsi predlogi Luke Mesca za reševanje krize so se doslej izkazali za povsem napačne in bi Slovenijo zgolj porinili v revščino in grški scenarij bede in brezupa.

Kljub temu ga dominantni mediji kujejo v nebo in vsak njegov najbizarnejši predlog razglasijo za edino pravo pot. Mesec trenutno ljudstvu ponuja dvojno omamo: odpis dolgov in legalizacijo industrijske konoplje. Da se ne bi kdo streznil in spregledal, da nas pod Mescem, ki Sloveniji kot politično prihodnost vsiljuje Sirizo, čaka zgolj trava: lahko jo bomo jedli ali pa se z njo »zakadili«. Čeprav je jasno kot beli dan, da vodi Sirizina politika v propad, jo Mesec dobesedno kopira. Pred letošnjo zmago Sirize se je Grčija vrnila h gospodarski rasti, po zmagi Sirize pa se je vse spet obrnilo navzdol. Tako kot Siriza je tudi Meščeva ZL prišla v parlament na krilih populizma in uličnega boja proti reformam in varčevanju. Če bi doslej sledili Meščevim idejam, bi Slovenija že postala druga Grčija.

Na srečo se je zgodilo nasprotno, kar je prejšnji teden med obiskom v Sloveniji potrdil tudi generalni sekretar OECD Gurría, ki je premierju Cerarju predal raziskavo Economic Survey of Slovenia 2015, kjer so na str. 2 navedene strukturne reforme, ki so po mnenju OECD ključne za vrnitev gospodarske rasti pri nas. Gre za proračunsko konsolidacijo (ZUJF), pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema (slaba banka, dokapitalizacija) in SDH. Vse te reforme so bile sprejete ali pa zastavljene v času druge Janševe vlade v letih 2012/13 in vse te reforme je Mesec na ulici goreče rušil. Čeprav je Meščeva politika povsem zgrešena, še vedno lajna svoje, kritiko Grčije in Sirize celo enači z napadom na Slovenijo. Vendar je resnica ravno nasprotna: zavrnitev vsega, kar želi Siriza, pomeni rešitev in največjo obrambo interesov Slovenije.

Mesec vseskozi podpira zahtevo Sirize po delnem odpisu dolgov grški državi, s čimer bi oškodoval slovenske davkoplačevalce. Njegovi predlogi mejijo na veleizdajo slovenskih davkoplačevalcev, saj daje prednost interesom tujcev, Grkov, pred interesi lastne države in državljanov! In ta človek govoriči, da se Slovenija podreja tujcem?! Mesec želi Slovenijo podrediti interesom Sirize in Grčije, po drugi strani pa zliva gnojnico po Nemčiji, ki v resnici hrani slovenske industrijske delavce. Že ptički čivkajo, da je Nemčija za Slovenijo daleč največji izvozni trg. Mesec bi lahko povprašal svojega ekonomskega idola, Jožeta Mencingerja, ki v kriznih časih rad duhoviči, da Slovenija zboli, ko Nemčija zgolj kihne. Seveda danes, ko gre Nemčiji dobro in zato Sloveniji še bolje, Mencinger o zaslugah Nemčije za odlično zdravje Slovenije potuhnjeno molči. Tako je zdaj za Mesca Nemčija bavbav in velehegemon, ki ogroža slovenskega delavca in želi s privatizacijo Slovenijo spremeniti v svoj plen. Mesec zgolj jaha na ideoloških manipulacijah, s katerimi nas dominantni mediji pitajo od izbruha krize, da so Nemci pokupili baje celotno Slovenijo, v resnici pa so doslej kupili zgolj Aerodrom Ljubljana. Toliko o famoznem nemškem imperializmu in četrtem rajhu, pred katerim lažno straši Mesec.       

Kot slovenski Robin Hood želi Mesec domnevno revnim odpisati dolgove in jih oprostiti plačevanja položnic. Že njegovo izhodišče je poceni populizem, saj za revne razglaša vse, ki so po Statističnem uradu pod dohodkovnim pragom revščine, in sicer 291 tisoč posameznikov (2013). Pri tem zamolči, da je med temi kar 231 tisoč takih, ki so lastniki ali uporabniki stanovanjskih nepremičnin, katerih vrednost se giblje od nekaj deset do več sto tisoč evrov. Takšni so torej Meščevi reveži, ki naj bi jim drugi davkoplačevalci plačevali neplačane račune, npr. za mobitel, hkrati pa so nepremičninski bogataši. Tako se bori za socialno pravičnost lažni pravičnik Mesec!

Tudi Meščev boj za človekove pravice je zgolj pesek v oči, saj gre v resnici za trdorokca, ki bi človekove pravice podeljeval in dopuščal po ideološkem ključu. Družinski zakonik in legalizacija trave sta zanj alfa in omega, hkrati so zanj sodbe pravične le takrat, ko so obsojeni njegovi ideološki nasprotniki, in to kljub kratenju človekovih pravic, kot smo videli iz Meščevega odziva na sodbo ustavnega sodišča v primeru Patria. Teptanje človekovih pravic je podprl tudi na primeru afere Veberkom, ko je Cerarju očital, da Vebra ne bi smel pozvati k odstopu zaradi zlorabe vojaško-obveščevalnih služb v zvezi s privatizacijo Telekoma, temveč da bi moral po Mescu celo sam premier naročiti takšno sporno ravnanje. Ni presenetljivo, da se Mesec tako navdušuje nad propadlim totalitarnim socializmom, v katerem je bil poseg vojaške obveščevalne službe v civilno sfero vsakdanja praksa vladajočega režima!

Mesec se bori proti reformam in varčevanju, čeprav to rešuje Slovenijo. Prodaja se kot Robin Hood, vendar postavlja Sirizine interese pred interese lastnih državljanov. Prek medijev ščuva ljudi proti Nemčiji, ki v nasprotju z Grki v resnici hrani slovenske industrijske delavce, Mesec pa jo predstavlja kot plenilsko zver. Bori se za človekove pravice, vendar jih lahko v Meščevem svetu uživajo zgolj njegovi ideološki somišljeniki. V svojih osladnih blodnjah ga dominantni mediji celo razglašajo za Messija slovenske levice, čeprav z Mescem Slovenija ne bi zmagovala v ligi prvakov, temveč bi bila obsojena na grško bedo v ligi bedakov.