Cerar kot pravi makiavelist za doseganje svojih ciljev uporablja dvojna merila, ki jih prilagaja trenutnim finančnim ali političnim interesom - Od tega je odvisna tudi hitrost in ostrina njegovega odziva na različna poročila komisije za preprečevanje korupcije (KPK): ko ima od KPK korist, takoj javno udari kot v primeru Janše in Jankovića, sicer se kot v primeru Fišer neskončno izmika in odgovornost prelaga na druge. Ali celo molči kot grob.

Nasprotno je bil Cerar hiter in okreten, ko je svoja pravna mnenja prodajal državnemu zboru, podjetjem, vrtcem, šolam ali zasebnikom. Takrat je po lastnih besedah delal popoldne, ponoči in ob vikendih. Ker je imel od tega seveda korist, beri plačilo. Podobno uren, okreten in neposreden je bil tudi pri rabi prava za svojo politično kariero, posebej ko je šlo za KPK.

Da ugotovimo Cerarjev pravi odnos do KPK in pravne države, ni treba opazovati zgolj njegovih besed in dejanj, ampak predvsem njegov molk in pasivnost. Potem bomo takoj videli, da je bilo Cerarjevo čaščenje KPK pred vstopom v politiko zgolj sredstvo za dosego izbranih ciljev. Pri nasprotnikih je nastopal v vlogi tožilca in sodnika, pri zaveznikih ali poslovnih partnerjih pa se je izmikal »razsodbi« ali molčal kot grob. Na Cerarjeva dvojna merila glede poročil KPK sem opozorila že lani v kolumni Miro Cerar je najslabša izbira in prejela kazensko tožbo Katarine Kresal. Pri poročilu KPK o Janši in Jankoviću je Cerar takoj javno zagnal vik in krik in komentiral poročilo KPK, medtem ko se o Kresalovi v zvezi s KPK nikoli ni hotel izjasniti, tudi na neposredno vprašanje Reporterja ne.

Cerar je z dvojnimi merili nadaljeval tudi po prevzemu oblasti, ko je večkrat pokazal, da svojega pravnega mnenja ne utemeljuje na istih merilih za vse, to je na načelu enakosti in pravičnosti, temveč odvisno od preferenc, političnih zavezništev, ideologije in takih ali drugačnih koristi. Dvojna merila je pokazal pri obravnavi svojega tesnega zaveznika, pravosodnega ministra Klemenčiča, za katerega je vrhovno sodišče ugotovilo kršenje ustave v zvezi s poročilom KPK o Janši. Cerar, ki je pred vstopom v politiko na dolgo in široko razpredal o integriteti in visokih standardih politične kulture, je glede teh meril pri Klemenčiču povsem pogrnil, saj omenjeni kljub ugotovljenemu kršenju ustave ostaja na funkciji pravosodnega ministra. S takšnim dvoličnim ravnanjem Cerar le potrjuje obstoj dvojnih meril, ki veljajo za določene elite na eni strani in ostale državljane na drugi, kar seveda ni značilnost pravne države, kakršna naj bi bila po ustavi Slovenija.

Najbolj svež zgled Cerarjevih dvojnih meril je njegovo ravnanje v zvezi s poročilom KPK o Fišerju, ko se je Cerar potuhnil in odgovornost prevalil na druge, konkretno na državnotožilski svet. Če bi Cerar sledil svojim besedam in dejanjem pred vstopom v politiko, bi moral ravnati povsem drugače. Ob odstopu Klemenčičeve KPK je tako decembra 2013 v kolumni Odstop KPK – Quo vadis Slovenija za odstop KPK obtožil takratno vladajočo politiko, češ da KPK ni zadosti podpirala: »Vlada, parlament ter drugi državni organi se namreč po ugotovitvah KPK ne odzivajo v zadostni meri na njihova mnenja, ugotovitve in pobude. S strani teh državnih organov torej KPK ni deležna zadostne podpore.« Cerar bi moral danes taisti očitek nasloviti nase, takoj javno podpreti KPK in kot iz topa izstreliti poziv Fišerju, naj pokaže politično kulturo in integriteto ter odstopi z javne funkcije. Tako je namreč Cerar ravnal januarja 2013, ko se po izbruhu KPK v zvezi z Jankovićem in Janšo ni delal neumnega, ni naročal mnenj ali si vzel čas za premislek, temveč je po objavi poročila KPK takoj pozval k odstopu Jankovića in Janše z javnih funkcij.

Dvojna merila je Cerar pokazal tudi glede zavrženih izjav pomembnega člana SMC in predsednika DZ Milana Brgleza lani v Mladini, kjer je ta povojne poboje izenačil kar z naravnim pravom. Društvo Evropska Slovenija je opozorila na Brglezovo škandalozno in sramotno izjavo ter odprlo vprašanje, ali je Brglez sploh še primeren za opravljanje svoje funkcije. Ustavni pravnik in veliki moralist Cerar je na svojem uradnem Facebook profilu podprl Brglezove sporne izjave glede upravičevanja genocida. V normalni demokraciji bi Brglez takoj letel s funkcije predsednika parlamenta in bil za vedno izločen iz javnega življenja. Seveda Slovenija tudi zaradi Cerarja ni normalna demokracija, zato je Brglez vse do danes na svoji funkciji. Zato je naravnost groteskno, da igra zdaj Cerar velikega spravitelja, hodi na spravne maše na Brezjah in v parlamentu obeta sprejetje zakona o dostojnem pokopu tistih, katerih grobišča je v resnici onečastil, ko je podprl Brgleza kljub njegovi sramotni izjavi, s katero je ta zanikal osnovna načela človečnosti in pravičnosti.

Cerar je s svojimi številnimi primeri rabe dvojnih meril razkril, da ne sledi načelom enakosti in pravičnosti za vse državljane, temveč da se ravna po osebnih preferencah, političnih in ideoloških zavezništvih, finančnih ali drugih koristi. S svojim ravnanjem je pokazal, da sta pravna država in zlasti KPK zgolj sredstvo za uresničevanje njegovih ciljev. Cerar se v resnici požvižga na pravno državo.