Slovenija je dočakala eno največjih sramot v samostojni državi: člani skupine Laibach v Severni Koreji ližejo tla pred najbolj brutalnim diktatorjem 21. stoletja, Kim Džong Unom, naši mediji pa temu ploskajo.

Diktator Kim Džong Un je ta teden sprejel Laibach kot prvo tujo skupino v Severni Koreji, medtem ko je ukazal uničenje vse glasbe, ki ogroža obstoj njegovega režima. Če bi člani Laibacha s svojim vodjo Janijem Novakom na čelu nasprotovali Kim Džong Unu, bi takoj po vstopu v državo dobili kroglo v glavo ali pa bi jih strpali v kakšno od številnih taborišč. Nastop Laibacha zato ni namenjen osvoboditvi severnokorejskega prebivalstva izpod režima. Ravno nasprotno: Laibach s koncertom podpira enega najbolj brutalnih režimov v sodobnem svetu!

Kim Džong Un je celotno državo spremenil v eno samo neskončno taborišče s sistematičnim kratenjem vseh temeljnih človekovih pravic, zaradi česar je lani decembra Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo o stanju človekovih pravic v Severni Koreji (Human Rights Watch, World Report 2015: North Korea). Kratenje človekovih pravic v tej državi nima vzporednice v sodobnem svetu: svoboda govora, izražanja ali veroizpovedi ne obstaja. Režim onemogoča svobodo gibanja in bivanja, krati pravico do hrane. Politični nasprotniki režima so izpostavljeni aretacijam, mučenju, pridržanju brez sojenja in montiranim procesom ali pa jih likvidirajo, nepojasnjeno izginejo ali jih pošljejo v delovna taborišča. Po poročanju Human Rights Watch so zlasti zapornice izpostavljene množičnim posilstvom in prisilnim splavom. V taboriščih je zaprtih na deset tisoče ljudi, med njimi so celo majhni otroci! Režim Kim Džong Una ni le taborišče za lastne državljane, temveč hladnokrvno likvidira tudi najvišje predstavnike oblasti, celo lastne sorodnike. To je pravi obraz krutosti režima Kim Džong Una, ki mu Laibach sramotno poje hvalnice!

Severna Koreja je pod dinastijo Kim, iz katere izhaja tudi Kim Džong Un, že desetletja ena izmed najbolj zatiralskih držav na svetu. Po 2011, ko je oblast prevzel Kim Džong Un, je celotni demokratični svet s sankcijami še bolj politično in ekonomsko osamil to državo in jo bojkotira. To seveda ne velja samo za Laibach, ki v svoji popolni izrojenosti hlepenja po slavi in medijski pozornosti podpira ta zavrženi režim. Skupaj z nehumanim Laibachom so na eno najnižjih točk padli tudi naši dominantni levičarski mediji, ki se med seboj dobesedno tepejo, kdo bo bolj hvalil koncert Laibacha v Pjongjangu. V Sloveniji si »gotov«, če ne ploskaš in ne vpiješ v en glas: plešite na Laibach s klavcem Kim Džong Unom! Severno Korejo predstavljajo kot čudežno deželo, klavca Kim Džong Una pa kot veliko »faco«. Odgovorna urednica informativnega programa POP TV Tjaša Slokar se je tako na tviterju pohvalila, da so edina televizija, akreditirana za spremljanje Laibacha v Severni Koreji. Vsak urednik in novinar, ki ima vsaj trohico humanosti in časti, bi že zaradi sočustvovanja do vseh žrtev severnokorejskega režima bojkotiral Laibach. Slokarjevi pa je propaganda za Laibach celo v čast.

Še večje simpatije do Laibacha in severnokorejskega režima je pokazal novinar POP TV Jure Tepina, ki to skupino spremlja v Severni Koreji. V intervjuju za Vikend (14. 8. 2015) se je na vprašanje, če ve, kaj se dogaja v Severni Koreji, norčavo sprenevedal: »Vem zelo malo, toliko kot Laibach.« Čeprav je bil Tepina že 2012. v Severni Koreji, kamor spustijo samo izbrance, saj režim onemogoča vstop celo preiskovalni komisiji OZN za človekove pravice. Višek osladnega medijskega piara za Laibach pomeni Maja Megla iz Dela, ki v gostovanju Laibacha pri klavcu Kim Džong Unu ne vidi nič spornega. Seveda ne, ker ne sočustvuje z usodami številnih Severnih Korejk v delovnih taboriščih in zaporih, kjer jih stalno posiljujejo, mučijo in stradajo zaradi nestrinjanja z režimom. Da slovenska medijska pralnica možganov dela brezhibno kot švicarska ura, je potrdil »liberalec« Žiga Turk, ki se je v tvitu navduševal: »Laibach bo prispeval k prepoznavnosti Slovenije.« (11. 8. 2015) Seveda, k mednarodni prepoznavnosti v sramoti! Turka bi moralo biti sram.

Navduševanje Laibacha nad Kim Džong Unom ni presenetljivo, saj ta postarana glasbena skupina redno objokuje diktatorja Tita in propadli jugoslovanski režim. Ker ne morejo več praznovati štafete mladosti za Tita in mu peti hvalnice, so si člani skupine zdaj v severnokorejskemu diktatorju Kim Džong Unu našli sodobni nadomestek za Tita. Svoje totalitarne korenine so nedavno ponovno obudili z razstavo NSK od kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije. Laibachov vodja Jani Novak je 2010 ob 30-letnici skupine osebno izročil potni list države NSK Milanu Kučanu, zadnjemu šefu partije v propadli totalitarni Jugoslaviji, ki se danes navdušuje nad Združeno levico. Zato je logično, da se je v Laibachu prepoznal prav vodja Združene levice, Luka Mesec, ki Slovencem obljublja vrnitev socializma. Mesec je po lanskih volitvah razložil, da je tudi zaradi navdušenja nad Laibachom, ki izhaja iz Trbovelj, raje kandidiral v Trbovljah kot v rodnih Železnikih. S tem je svoje politične korenine simbolno povezal z Laibachom in vsem, kar Laibach pomeni.

Res žalostno, kam tone Slovenija: kot nekoč v totalitarni socialistični Jugoslaviji dominantni levičarski mediji danes nekritično poročajo o Laibachovem koncertu pri zločinskemu diktatorju Kim Džong Unu. Čeprav gre za eno največjih sramot v samostojni državi, Laibach pa s svojo ambasado sramote tlakuje pot za spreminjanje Slovenije v drugo Severno Korejo.