Sploh mladi danes se zavedamo, kako zelo težko se je osamosvojiti – pa ni to zato, ker tega ne bi želeli, težava v službah – oziroma v njihovem neobstoju. Na vse načine se trudimo dokončati fakulteto in nekateri tudi magisterij in kaj na koncu dobimo? Čakalno vrsto za iskanje zaposlitev, v najslabšem primeru takšnih, za katere se nismo nikoli usposabljali. In prav zaradi tega pride nato do še ene napake, ki si jo naredimo. Sploh ne upoštevamo svojih želj in ciljev, ampak samo vzamemo prvo službo, ki nam jo pač uspe dobiti. Vse preveč se pozablja na cilje, ki smo si jih nekoč zadali.

Tudi če ste že našli svojo službo, ki jo resnično z veseljem opravljate, se najbrž premalokrat predstavite s svojim dejanskim nazivom, pa če tudi ste morda že napredovali. Ni pa vedno pomembno samo to, na kakšnem delovnem mestu smo – tudi naša osebnost in odnos do drugih sta pomembna. In tudi razmišljanje o tem, da s svojo izobrazbo 'itak ne bom dobila' službe je zgrešeno. Zakaj? Mladi, ki se borijo in že na splošno bolj pozitivno razmišljajo o iskanju službe, jo bodo zagotovo dobili prej že iz razloga, ker se bodo delodajalcem zdeli zanimivejši.

Torej – ni vse v znanju, tudi karizma in želja po doseganju ciljev pomenijo napredek!