V času še enega protesta zoper privatizacijo je nekaj ulic stran potekal razmislek ‘Kapital je plaha ptica – ga bosta ulica in politika odgnali?’. Okroglo mizo je organiziral Visio institut, v imenu katerega je dr. Anže Burger izrazil upanje, da aktualna privatizacija vendarle pomeni prehod iz državnega kapitalizma v svobodno tržno gospodarstvo. Država namreč po njegovih raziskavah obvladuje 40% lastniškega kapitala, tretjino proizvodnih sredstev in zaposluje petino zaposlenih. V državni lasti je – neposredno in posredno – 640 večjih in manjših podjetij. Pri tem Burger opozarja, da se je v krizi vloga države še povečala, pri čemer je omenil prenos 3,5 milijard evrov na DUTB.

Matej Kovač je izpostavil, da je prodaja najmanj petnajstih podjetij s spiska, ki ga je državni zbor potrdil za prodajo, povezana s procesom normalizacije. V ideološki razpravi, ki smo ji priča (Primož Mikolič je razpravo imenoval kar ‘verske vojne’) pa se operira tudi z izrazi, kot je strateškost, ki pomeni ‘tako, kot je vladajoči politiki všeč’. Nekaj gostov se je strinjalo, da je premier Miro Cerar z zadnjimi izjavami v prid privatizaciji vendarle nakazal nadaljnjo smer.

Izidor Jerman je predstavil nekaj številk izgub, ki so nastale, ker v preteklosti država ni prodajala podjetij. Tako je imela leta 2007 ponudbo za Telekom v višini 405 evrov na delnico. Z zavrnitvijo je država naredila 1,7 milijard izgube (če bo obveljala trenutna ponudba za Telekom). Ker se NLB ni prodalo KBC je država izgubila 2,6 milijarde evrov, pri NKBM 1,5 milijarde, pri Merkatorju pa je bilo 750 milijonov evrov izgube. Pri sedmih neprodanih podjetjih je bilo po izračunih Jermana za več kot 7 milijard evrov izgube, konkretno za 3.800 evrov na prebivalca.

Matej Kovač je prepričan, da tujega kapitala ne moremo še bolj odgnati, kot je že. To se kaže tudi v aktualni privatizaciji, ko je potrebno kupce iskati. Izidor Jerman je izpostavil primer Aerodroma Ljubljana, kjer je proces privatizacije tekel tako kot bi moral, bilo je več ponudb in tudi izkupiček je po njegovem mnenju odličen. Pri Telekomu pa je nekdanja premierka postopek ustavila in danes je samo še en interesent za nakup.

Več govorcev se je strinjalo, da cena Telekoma odraža realno stanje podjetja in da ni prenizka. Matej Kovač je izjavil, da se je zoper ‘pravljic’, da je cena Telekom prenizka, težko braniti. Izidor Jerman ob prodaji podjetja zaznava način odločanja, ki ga spremljajo stalni sestanki in neprilagojenost, ki se močno razlikuje od svetovno uspešnih podjetij kot je npr. Google, za katere sta značilna neprimerno krajši čas odločanja in prilagajanja. Zato po njegovem mnenju Telekom potrebuje lastnika, ki ve kaj hoče.

Gostje so precej pozornosti namenili tudi vlogi države v podjetjih, kjer država ohrani 25% delež plus eno delnico. Strinjali so se, da takšnih podjetij ne bi hotel nihče kupiti, vprašljiva pa je tudi zakonitost, ki blokira prosti pretok kapitala v imenu abstraktnega ‘javnega interesa’.

Glede nadaljevanja procesa privatizacije so bili gostje dokaj negotovi. Po eni strani naj bi premier dajal znake nadaljevanja, po drugi strani pa se naj bi vračal koncept zaščite nacionalnega interesa pred tujci. Anže Burger je mnenja, da je čas za privatizacijo letos in prihodnje leto, nato sledi predvolilno obdobje. Vendarle bodo z vsakim prodanim podjetjem padale mreže in bo odpor manjši.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.