Piran-sreda, 27.2.2019 – zgodaj zjutraj

Nisem spal mirno. Ponoči sem se nakajkrat zbudil. Bojazen, da ne bom slišal budilke, mi je kvarila spanec. Potem se je oglasila budilka na mobitelu. Ura je bila 06.00, praktično sredi noči. V trenutku sem bil buden, adrenalin je začel delati.

Z Robertom sva bila dogovrjena, da se pokličeva ob 06.30 uri in se dobiva pri njemu v delavnici v Wall Streetu /Obzidna ulica/. Robert je že včeraj nabavil kalamare za vabo, jaz pa sem pri Mariu v Mozaiku dvignil 4 ribiške palice in natisnil dnevne dovolilnice za vseh 7 članov naše ekipe. Robert je z barke 18-PI prinesel še 2 bujola za naju dva. Predno odideva v Križni hodnik minoritskega samostana Piran, morava še razdeliti vabo na sedem delov in vso opremo odnesti do minoritskega samostana. Pridruži se nama še Lauro. To, da je moral še enkrat domov v Mariahilfer strasse /Vilharjevo ulico/, ker je nekaj pozabil, naju z Robertom ni niti malo vznemirilo. Ni bilo namreč prvič.

Ob 06.55 se odpravi,o proti samostanu, kjer bo ob 07.00 maša posvečena ribičem, vodil pa jo bo koprski škof dr.Jurij Bizjak.

Križni hodnik je bil poln ribičev s takšno in drugačno opremo. Danijel se pohvali, da ima v avtu za člane naše ekipe vetrovke novega sponzorja Luciano Soprani – Sportswear Collection.

Slutil sem, da ne bo potekalo vse tako gladko kot sem si zastavil. Do mene je stopil pater Marjan Vogrin in mi na kratko sporočil: “ Kako lahko brata Roberta Horvata prijavljate kot člana vaše ekipe Gergios Deep Sea Fishing Team, če pa je on član redovniške ekipe.”

Komaj sem izdavil: “Saj poje v našem zboru in nabavili smo tudi dnevno dovolilnico zanj.”

Pater Marjan pa je najin razgovor zaključil: “ On je član redovniške ekipe in dovolilnico smo mu nabavili mi!”

Razdelil sem dnevne dovolilnice preostalim članom naše ekipe. Razen Mirka Potočnika so bili vsi polnoštevilno prisotni.

Potem smo vstopili v cerkev sv.Frančiška, kjer se je pričel jutranji obred za ribiče. Maša je bila kratka in polna namigov in nasvetov kako kaj potegniti iz morja.

Po zaključeni maši je sledil zajtrk. Čaj, kava, narezki in seveda Patrove kapljice za premagovanje treme pred začetkom tekme.

Sledila je še obvezna gasilska fotografija vseh udeležencev /naša ekipa seveda v novih sponzorskih vetrovkah/, nato pa odhod na čolne in izplutje na ribolovni akvatorij. Čoln štelka 10 je bil privezan nasproti Gea Collega.

Ura je bila 08.10 ko smo že brzeli proti izhodu iz piranskega pristanišča. Dan je bil čudovit.

Pokal Frater 2019 - 1. nadaljevanje

sledi Pokal Frater 2019 - 3.nadaljevanje

Slovenska Minoritska Provinca - Pokal Frater 2019