Mnenje neke Slovenke o feminizmu

Ta teden sem v Mladini prebrala članek na temo feminizma in glede na to, da sem sama že večkrat pisala na to temo, se čutim skoraj dolžna sama sebi napisati epilog. 

 S člankom se deloma strinjam, sem se pa po prebranem začela zavedati, da pri nas pogosto prihaja do nesporazumov glede samega pojma feminizem.

Torej, odziv na moj članek z naslovom Ženska sem, je bil zame v nekaj točkah nepričakovan in nisem popolnoma prepričana, da razumem kaj je tisto, kar je tako zmotilo določene osebe ženskega spola, da me je ena od njih, med kasnejšo debato na FB, celo odstranila iz liste svojih prijateljev.

Ves čas trdim, da je za moje pojme izraz FEMINIZEM času neprimeren. Še enkrat vprašam. Feminizem? Resno?

In začuda se ta pojem največkrat pojavlja iz ust dobro situiranih, razvajenih, zafrustriranih in razočaranih ženskih ust. Presenetljivo je, da tiste ženske, ki imajo resnično utemeljene razloge za mržnjo do moških in sistema, ki nas potencialno postavlja v manjvreden položaj, molčijo. Ampak tega smo vendar pri nas navajeni. Jasno je, da so vedno nezadovoljni in se oglašajo kvečjemu le tisti, ki si to lahko privoščijo, ostali pa ostajajo tiho. Bi uporabila prvo osebo množine, ampak kot kaže ne zmorem držati jezika za zobmi.

V zadnjem času sem tudi zasledila objavo:

" Feminizem je v modi. V tem času si ne moremo privoščiti, da bi ne bile feministke".

Pardon na izrazu, ampak jebeš modo. Moda je za ovce, ki (kot sem danes po televiziji slišala reči pametno gospo) izkoriščajo emocionalno toplino množice oz. gibanja, saj same takih razponov čustvovanja niso sposobne. In če se je pač dogodilo, da se je feminizem kot tak spremenil v nekakšno mestno avantgardo (močno dvomim namreč, da je na podeželju v enakem porastu kot v mestih), potem vam povem, da smo že tako daleč v dekadenci družbe, da nas nič več ne reši. No kaj že. Pa saj se to nebi zgodilo prvič v zgodovini. Kakšna vojna v parih dnevih postavi stvari na svoja mesta.  

Če razmišljam naprej o modi. Dandanes je v modi biti mentalno bolan nevrotik, depresivec... Gay, bi, swing, sado-mazo, BDSM... Pomislim, da potemtakem menda niti ni čudno, da je v modi tudi "feminizem". 

In ko si predstavljam moderno feministko(oprostite moji predstavi, pa mislim, da se ne zmotim preveč), urejeno, doterano žensko, po vsej verjetnosti v tridesetih, tako, ki da ogromno na svoj seksapil, se temu primerno oblači in obnaša, mi gre po pravici povedano na smeh. Čemu seksapil? Komu? Za koga? Morda za moč nad spolom, ki vas tretira kot manjvredne? Za dokaz same sebi, da pa le nekaj veljate? Izkoriščanje spola (kar je, če prav razumem bistvo feminizma v totalnem nasprotju s tistim za kar naj bi se borile)? 

Ali naj ne bi bile ženske  ENAKOVREDNE ne glede na videz? Ali ne tiči problem ravno v objektiviziranju ženskega telesa? Ali se le-to ne smatra za nekaj totalno šovinističnega in kar je zrastlo na moškem zelniku? Ja, če pa si pri vašem razmišljanju delate to same, se lahko spet zgolj zasmejim (jokati nima smisla in smeh je baje pol zdravja), saj mi v momentu postane kristalno jasno, da se vam niti sanja ne za kaj naj bi šlo pri celi stvari. Včasih je koristno kaj prebrati. V tem primeru predlagam Simone de Buvoir, Drugi spol. In upam si trditi, da vas večina tudi po takem branju še vedno ne bo razumela za kaj gre.

Fenomen in paradoks sodobne feministke:

Dandanes je v porastu število že v štartu zavoženih (niti niso krive same -odraz družbe), zafrustriranih ali razočaranih žensk, ki so po vsej verjetnosti v svojih najboljših letih ostale samske ali še vedno samske. So v stalnem paradoksu same s sabo, saj sovražijo vse kar je moškega, hkrati pa(vnaprej se opravičujem za vulgarnost), ne morejo brez kurca v takšni ali drugačni obliki.

Zakaj pravzaprav tole pišem?

Ker se mi zdi skrajno idiotsko proglašati se za nekaj, česar niti dobro ne razumeš. Rada bi dovolj jasno zastavila svoje stališče glede te teme, za vsak primer, če me je morebiti pri preteklih objavah in članku kdo narobe opredelil.

Ko mi kdo omeni obrezovanje klitorisov ali nošenje burk, v nekem, nam desetem svetu, mi dvigne tlak.

Čigave vojne bijete?? A nimate dovolj posla s pometanjem pred lastnim pragom, se vam je treba pretvarjati, da razumete kulture, ki so vam tako tuje, da bi bile prav lahko tudi z drugega planeta?! 

Seveda. Je pa to za tiste, ki v obrambo svoji nerazgledanosti nimajo česa reči,  pravšen motiv za prepir z nekom, ki ga je s svojim pisanjem zmotil pri lastni samovšečnosti. 

Ja. Trda naj bi bila in brezbrižna. Neobčutljiva. Ne vidim trpljenja žensk.

O, pa vidim. Vsakodnevno.

Tisti, ki me poznajo, bi me zlahka zamenjali za feministko.

Ker nekaj dam nase, na svoj seksapil, ker ne pustim, da bi se katerikoli moški, samo zato ker je moškega spola, postavil nadme. Ker nikoli ne priznavam avtoritete brez razloga, ker imam izoblikovano lastno voljo, mnenje in sem hudičevo načelna, pa tudi odločna, če je potrebno.

Ker berem. Ker razumem. Ker znam pridobiti spoštovanje tudi pri moških.

Ker moškega ne potrebujem, ampak ga imam, ker me dopolnjuje, osrečuje in spolno zadovolji.

Ampak temu se ne reče feministka. Temu se reče samostojna, svobodna ženska.