Kdo je človek, ki je postavil temelje evropske kolonizacije Novega sveta in zapečatil usodo ameriških staroselcev?
Sin genoveškega tkalca Krištof Kolumb, o čigar letnici rojstva lahko le ugibamo, ni bil običajen otrok. Zagnanega in brezmejno zvedavega fanta so zemljevidi in pomorske karte navdušili takoj, ko jih je ugledal. V njegovo domnevno rodno italijansko pristaniško mesto so jih prinašali trgovci in pomorščaki. Zamaknjeno je zrl v zapletene zapise in označbe na dotrajanem papirju. Deli zemljevida z neoznačenimi ali celo izmišljenimi imeni dežel, kamor še ni stopila človeška noga, so pa o njih pripovedovali stari mornarji, so še posebej burili njegovo domišljijo.
Začutil je neizmerno nujo, da poišče in popiše vse neodkrite kotičke ter za to pobere slavo, ki bi jo takšna odkritja novih svetov zagotovo prinesla. Neznano v njem ni zbujalo strahu ali nelagodja kot pri mnogo drugih ljudeh tistega časa. Ravno nasprotno, nepredvidljive pustolovščine so ga močno vznemirjale. Nekateri Kolumbovi privrženci trdijo, da je bil visoko izobražen in da je študiral na eni najstarejših univerz v Evropi, v italijanski Paviji, kjer se je seznanil z geografijo, geometrijo, astronomijo, navigacijo in latinščino, čeprav tega ne morejo podkrepiti z nikakršnimi dokazi. Drugi zgodovinarji menijo ravno nasprotno, da je imel Kolumb zelo osnovno izobrazbo, saj naj bi izhajal iz skromne družine, ki mu dragega študija ni mogla omogočiti.
O njegovem otroštvu in odraščanju ni zanesljivih podatkov; pravzaprav je o dogodkih iz svojega mladostnega življenja trmasto molčal tudi sam Kolumb. Svojo preteklost je v odrasli dobi nadvse vztrajno prikrival. Pri številnih preučevalcih njegovega življenja je to vzbudilo sum, da je to počel namerno, in sicer v upanju, da bo tako prikril svojo resnično identiteto, kar bi pojasnilo nasprotujoče si trditve strokovnjakov – morda se ne moti nihče, ker pravzaprav raziskujejo življenji dveh povsem različnih ljudi?
Ko je bil star približno 20 let (po njegovih lastnih beležkah naj bi se prvič odpravil na morje star komaj deset let), se je kot član posadke vkrcal na trgovsko ladjo in za vedno zapustil Italijo. Čez štiri leta, leta 1476, se je v bližini portugalske obale odvila silovita pomorska bitka. Pet genoveških trgovskih ladij so napadli pirati. Zgodovina beleži, da je bil na krovu ene izmed obleganih ladij tudi mladenič po imenu Krištof Kolumb, ki je skočil v morje, ko je plovilo zajel ogenj. Utrujen po krvavi bitki naj bi preplaval kar deset kilometrov, preden je naposled dosegel obalo. Čeprav ta zgodovinski podatek meče senco na verodostojnost navedbe, gre za ključni trenutek in preobrat v življenju Krištofa Kolumba, kot Kdo je človek, ki je postavil temelje evropske kolonizacije Novega sveta in zapečatil usodo ameriških staroselcev? ga pomnimo danes.
Aug 14, 2015