Skrb za skupno dobro je plemenita zadeva. A zgodovina nas uči, da lahko skrbništvo na določenem področju ugrabijo rentniki in demagogi. Revščina in socialne razlike so na eni strani spodbudile vrsto plemenitih dejanj ter družbene in tehnološke inovacije za njuno zmanjševanje, na drugi strani pa sta dali kruh generacijam poklicnih revolucionarjev in demagogov.

Kako lahko ločimo, ali si nekdo res prizadeva za skupno dobro, ali pa se želi zgolj polastiti rente ljudskega zastopnika pri uveljavljanju skupnega dobra na določenem področju?

Sam imam dva kriterija, ki kvalificirata osebo, da se iskreno prizadeva za skupno dobro:

1. Problem, ki se ga loteva temelji na točnih informacijah in podatkih. Nikoli ne straši javnosti z nevarnostmi, ki so malo verjetne ali pa se v okolju v katerem deluje sploh ne morejo zgoditi. Ne izmišlja si sovražnikov, ampak išče zaveznike.
2. Med konkretnim prizadevanjem za skupno dobro (govorjenje, pisanje in delovanje) in med učinki tega prizadevanja mora biti neposredna ali vsaj posredna zveza. (Na primer: Atentat na velekapitalista nima nobene povezave z odpravljanjem revščine ali socialnih razlik).

Ustava ne more zagotoviti, da bodo zakoni zares veljali

V zadnjih dveh letih, to je od namere, da Evropska unija uredi podeljevanje koncesij in javno naročanje tudi na področju oskrbe s pitno vodo, se je v Evropi pa tudi pri nas pojavila vrsta pobud za dodatno zaščito vodnih virov in za izganjanje kapitalizma iz področja oskrbe z vodo. Pri nas so »prizadevanja« kulminirala z zahtevo nekaterih političnih strank, da se pravica do pitne vode zapiše v ustavo. Pa ne samo to, v ustavo naj bi se zapisalo tudi kako se ta pravica uveljavlja, tako da »za oskrbo z vodo skrbijo neprofitne javne službe«.

Samozvani skrbniki slovenskih vodnih virov ne omenjajo, da je pri nas formalno, to je z zakoni skrb za vodne vire in oskrbo s pitno vodo dobro urejena. Vodni viri so posebej varovano naravno javno dobro, oskrba s pitno vodo pa je obvezna  občinska gospodarska javna služba. Tega ne namerava spremeniti nobena evropska direktiva in proti temu ne lobira nobena multinacionalka. Če se občina tako odloči, lahko že sedaj da koncesijo za oskrbo s pitno vodo zasebni profitni družbi. Tak primer je občina Laško, ki jo Pivovarna Laško že več kot petnajst let oskrbuje s pitno vodo.

Škodimo si lahko le sami

Slovenija ima srečo, tako kot druge države v okolici Alp, da ima obilo kvalitetnih virov pitne vode. Seveda se do te naravne danosti ne smemo obnašati malomarno, a nevarnost za dobro oskrbo s pitno vodo ne preti od Evropske unije in od multinacionalk. Z neprimernim kmetovanjem ali gradnjo si lahko sami onesnažimo vodne vire. Onesnaževalec je pogosto »mali človek« za katerega se vsi tako radi zavzemajo. Mali človek, ki se znajde, na primer,  poškoduje greznico tako, da je ni potrebno preveč pogosto prazniti. Verjetnost za onesnaženje lahko povečajo občine, če dovolijo neprimerno gradnjo v bližino vodnih virov.

Drugo področje, kjer smo sami sebi lahko najhujši sovražnik pa je neučinkovita oskrba s pitno vodo. Izganjanje profitnega motiva iz družbe, ki izvaja javno gospodarsko službo ima dolgoročno negativne posledice na investicije in na učinkovitost poslovanja. Tudi družba, ki je v občinski lasti mora poslovati z dobičkom. Z investicijami mora zmanjševati neučinkovitost in delovati kot skrben gospodar.

Verjetnost, da bi v Sloveniji privatizirali kakšno javno podjetje, ki trenutno vrši oskrbo s pitno vodo je zelo majhna ali pa je sploh ni. Morda bo kdaj v daljni prihodnosti razsvetljena oblast v kakšnem slovenskem mestu privatizirala manjšinski delež občinskega holdinga tako, da bo njegove delnice uvrstila na borzo, a takih lokalnih politikov trenutno ni na horizontu. Še na nacionalnem nivoju ni zavedanja, da je trg vsaj tako dober skrbnik učinkovitosti kot politično nadzorovanje uprav državnih ali občinskih podjetji. Ne glede na ves rompompom, nas bodo z vodo še naprej oskrbovala podjetja v občinski lasti, kvaliteta in cena vode pa ne bo odvisna od multinacionalk, ampak od umnega gospodarjenja naših lokalnih šerifov.

Voda je naša nafta?

Demagogi so uspešni le, če prodajajo tudi kakšno utopijo (saj veste brezrazredna družba, vsakemu po njegovih potrebah in podobne finte). V našem primeru najbolj vžge ideja, da bomo, ker smo tako bogati z vodnimi viri, nekoč s pitno vodo bogateli tako kot danes bogatijo države, ki so bogate z nafto. »Pitna voda je naša nafta« neredko slišimo. Črpanje nafte in prodaja naftnih derivatov ja turbo kapitalistična dejavnost. Uspešne korporacije (tudi tiste v večinski državni lasti) zasledujejo predvsem profitni motiv. Tista državna podjetja, ki učinkovitosti ne zasledujejo tako kot zasebna, so nekonkurenčna in postajajo nesposobna zadovoljiti celo potrebe domačega trga z naftnimi derivati (primer Venezuela).

Tam kjer je vode obilo, je njena cena nizka. Tam kjer jo je premalo se žal dostop do pitne vode uveljavlja z orožjem. Večina pogumnih podjetniških podvigov komercializacije slovenske vode je bilo do sedaj neuspešnih. Še najbolj uspešni sta bili pivovarni, ki sta lahko uporabili svoje utečene distribucijske poti in marketinško moč za prodajo svojih plastenk s pitno vodo  Na mednarodnem trgu vodo lahko dobro prodaš le, če imaš mednarodno uveljavljeno blagovno znamko, ali pa če cenovno in tehnološko obvladaš transport velikih količin vode. Za oboje je potreben kapital, veliko kapitala, ki ga do kapitalistov sovražna Slovenija še dolgo ne bo imela.

Sorodni Prispevki:

• Mrtev trg dela, umirajoča država Že nekaj let je več kot očitno, da slovensko poslovno okolje ni več doraslo duhu časa in preprosto povedano več ne omogoča dolgoročnega preživetja v...
• Izgon iz Gomore ˝Robbé, tukaj zadostuje, da si to, kar si…˝ Matteo je moral biti po rodu iz Kampanje, moral je to izžarevati, da so znali ceniti njegov...
• Jaz, Borut Ko je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2008 zmago odnesla SD in je premiersko žezlo prevzel njen predsednik Borut Pahor, je bila z izidom v...
• Drugačni Sanader Ko se je Ivo Sanader nekako pol leta po svojem odstopu s položaju predsednika stranke in vlade v svoji stiski in revi odločil, da vzame...