Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.

Na začetku letošnjega leta ob volitvah v grški parlament je bilo stanje blaginje Grkov slabo. Volivci so bili složni, da so za tako stanje krivi ukrepi, ki so jih označevali s skupnim imenom zategovanje pasu. Relativno, glede na druge države, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela to zategovanje pasu ni bilo nič posebnega, glede na položaj pred krizo pa se je grški življenjski standard močno zmanjšal. Država, ki je prej živela od napihnjenega domačega povpraševanja in neučinkovitih javnih investicij, je bila zaradi od zunaj vsiljene javno-finančne stabilizacije odrezana od teh dveh generatorjev gospodarske rasti in šest let v recesiji.

Za malega človeka brezupno, sicer pa obeti okrevanja

S stališča malega človeka je bil položaj brezupen, a ekonomski analitiki so državi napovedovali v letu 2015 gospodarsko rast. Dejansko je rast, temelječo na večjem domačem povpraševanju in močno povečanem izvozu Grčija beležila že v celem drugem polletju leta 2014. Zmanjševati se je začela tudi nezaposlenost. V letu 2014 je bilo odprtih 100.000 novih delovnih mest. Po uradnih podatkih naj bi Grčija v letu 2014 dosegla primarni presežek (presežek proračunskih prihodkov nad odhodki, če se ne upošteva izdatkov za obresti in odplačil glavnic dolgov). Temu sicer vsi ne verjamejo, saj so bili tudi zunanji nadzorniki grškega javnega računovodstva (trojka) zainteresirani za lepe številke in je možno, da so se Grki spet posluževali kreativnega knjigovodstva za olepševanje slike svoji javnih financ. A tudi če primarnega presežka še ni bilo, so se mu vsaj močno približali in bi ga z napovedno gospodarsko rastjo dosegli in zadržali v naslednjih letih.

Primarni presežek je za močno zadolženo državo zelo pomemben. Država dolžnica (če poskrbi za likvidnost) ne potrebuje pomoči upnikov, za sprotno delovanje. Nova posojila potrebuje le za plačevanje obresti in zapadlih posojil. Država, ki se pogaja o odpisu ali reprogramiranju posojil ima v razmerju do upnikov upnikom mnogo boljšo pogajalsko pozicijo, saj v primeru skrajne zaostritve in bankrota (to je prenehanja servisiranja posojil) lahko normalno deluje, kolikor pač lahko normalno deluje država, ki so ji finančni trgi zaradi bankrota zaprti.

Pozerji pahnili državo v kaos

Syriza je relativno ugoden štartni položaj zapravila v pičlih treh mesecih po zmagi na volitvah. Iz države so spodili predstavnike trojke in tako spodbudili dodatno nezaupanje pri osebah s katerimi naj bi se pogajali o novih posojilih in o morebitnem odpisu obstoječih. Namesto, da bi z bolj učinkovitim pobiranjem davkov in z privatizacijami poskrbeli za likvidnost proračuna, so za plačevanje obveznosti proračuna plenili finančne rezerve javnih ustanov.  V državo so vnesli tako nestabilnost, da so se potrošniki in gospodarstveniki začeli obnašati kot v izrednih razmerah. Plačevali so še manj davkov, opustili so investicijske načrte, dvigovali denar iz domačih bank in prenašali kapital na tuje.

Ob nastopaštvu Ciprasa in Varufakisa na mednarodni sceni na eni strani in odsotnostjo kakršnih koli ukrepov za stabilizacijo in rast v Grčiji na drugi strani, se mi je utrnila vzporednica z obdobjem, ko se je Slovenija osamosvajala. Takrat je oblast v Sloveniji ravnala prav nasprotno. Demosova Vlada je brez velikega pompa pripravila vse družbene podsisteme za delovanje izven Jugoslavije. Zavedali so se, da osamosvojitev ne sme povzročiti praznih polic v trgovinah ali zaprtih bančnih okenc. Cipras pa je prostodušno priznal na vrhuncu pogajanj z upniki, da niti svojega denarja (drahem) niso več sposobni natisniti.

Streznitev – predpogoj za učinkovito kolektivno akcijo

Ko sem pisal to kolumno sem naletel na prispevek uglednega ekonomista Charlesa Wyplosza, ki pravi, da bo Grexit  (da Grčija opusti evro in uvede svojo valuto) kmalu spet na mizi. Da bi morala Grčija sedaj narediti vse, da lahko uvede svojo valuto (vključno s tem, da drahme tudi dejansko natisne), da se pripravi, da pri tem ne sproži hiperinflacije in da zagotovi normalno delovanje gospodarstva ob uvedbi drahme. Če se dobro pripravi na uvedbo svoje valute, potem obstaja tudi možnost, da morda le obdrži evro. Lastna valuta sicer omogoči lažjo devalvacijo, a za vzdržno gospodarsko rast brez previsoke inflacije je potrebna tudi javno finančna disciplina in izvedba tako osovraženih neoliberalnih strukturnih reform. Žal v Grčiji trenutno ni voditeljev, ki bi lahko kaj takega uveljavili.

Strokovnjak za  starogrško Atensko demokracijo iz Stanfordske univerze Josiah Ober je v svojem delu Democracy and Knowledge kot glavno vrlino Atenskega polisa izpostavil dejstvo, da so si bili njihovi državljani bolj kot državljani avtoritarno vodenih polisov sposobni  izmenjavati znanja in informacije, jih združevati in se učinkoviteje odločati za kolektivno akcijo. Tudi, če so tu in tam podlegli demagogom, jim je prav sistem distribucije znanja in informacij pomagal, da so čez čas popravili svoje ravnanje. Dilema, ali je razsvetljena diktatura bolj učinkovita kot demokracija je ob gospodarskem vzponu azijskih, avtoritarno vodenih držav in ob kaosu v sredozemskih zibelkah demokracije, spet aktualna.

Levičarski demagogi pri nas in v svetu poskušajo naprtiti občutek krivde vsem, ki so nasprotovali temu, da bi z dodanimi finančnimi posojili, finančnimi transferji in brezpogojnimi odpisi posojil pokrili pretekle in trenutne napake demokratično izvoljenih grških vlad. Njihova prizadevanja so, če za res verjamejo v superiornost demokracije, nesmiselna. Grkom je potrebno omogočiti, da se kaj naučijo na lastnih napakah.

Foto: Eurocinik

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.