Prejšnji vikend (1. in 2. 2. 2014) nam je mati narava znova odločno pokazala, kdo je gospodar planeta. Naravno katastrofo v svojem prostoru smo pričakovali v obliki poplave ali potresa, ne pa žleda. Številke so bile alarmantne: 10 % gospodinjstev je bilo brez električne energije, veliko jih je ostalo brez vode, gozdarji pa poročajo o izgubi drevesnega bogastva, ki je ekvivalentno letnemu poseku. Nesrečni dogodek je opozoril na ranljivost infrastrukture in odvisnost grajenega od energetskih mrež.
DRŽAVA RAZPRŠENE GRADNJE
Ker je Slovenija relativno razpršena glede gradnje in v veliki meri ruralna, je infrastrukturna mreža zelo razvejana in s tem izredno ranljiva, kar se je pokazalo v od energije odrezanih vaseh in manjših mestih. Na srečo še vedno obstaja velik delež gospodinjstev, ki imajo peč na drva in so krizni čas preživela vsaj na toplem, toda to ne omili dejstva, da je večina gospodinjstev pri nas odvisna od električne energije za potrebe ogrevanja zraka in vode ter kuhanja. Nekateri so na spletnih forumih že širili ideje o tem, da se naj vse električne napeljave prestavijo pod zemljo (čeprav je to petkrat dražje od nadzemeljskih napeljav), vendar je ta rešitev ob zemeljskih zdrsih, poplavah in potresih enako ranljiva kot nadzemeljska napeljava ob žledu.
Trend energetske infrastrukture se nagiba k lokalni avtonomiji, kar pomeni, da so določene prostorske gruče energetsko neodvisne – same pridobivajo dovolj energije za lastne potrebe.
Trend energetske infrastrukture se nagiba k lokalni avtonomiji, kar pomeni, da so določene prostorske gruče energetsko neodvisne – same pridobivajo dovolj energije za lastne potrebe (pri nas je to kot prvi uspelo Občini Šentrupert). Takšen sistem ni le bolj ekonomičen, saj ni več potrebna kompleksna energetska mreža na državni ravni in so izgube zaradi razdalj manjše, temveč je tudi varnejši zaradi manjšega vpliva poškodb na celoten sistem.
Celoten zapis se nahaja na Portalu PITA.
Oct 12, 2014