Varjenje inoxa ima (tako kot vsaka stvar) veliko prednosti in tudi nekaj slabosti. V tokratnem članku vam bomo predstavili predvsem osnovne lastnosti inoxa, ki ga nekateri bolje poznajo pod imenom – nerjaveče jeklo. Mi bomo v tem članku uporabili oba izraza. V kolikor vas zanima ta tematika, vas vljudno vabimo, da nadaljujete z branjem.

Pa naj vam najprej na kratko predstavimo nekaj osnovnih informacij o nerjavečem jeklu. Slednjega sestavlja 10,5 % kroma,1,2 % ogljika, njegova temeljna snov pa je železo (vsebuje ga več kot polovico). Glede na njegovo kvaliteto lahko vsebuje tudi nekatere dodatne materiale: nikelj, aluminij, baker, dušik, fosfor in še nekatere druge.

Znano je, da ob dolgotrajnejšem stiku z vlažnim zrakom ali vodo ne korodira oziroma ne zarjavi. K temu pa pripomore predvsem legirni krom, ki na njegovi površini pušča zaščitno plast (kromovega oksida). Včasih se zgodi, da zaradi varjenja inoxa slednji izgubi vsebnost legirnega kroma, kar pomeni, da takrat izgubi antikorozivne lastnosti. Pri varjenju je potrebna še posebej velika natančnost in pozornost, da jekla ne držite predolgo na previsoki temperaturi (od 425 do 860 stopinj Celzija). Obdržati ga je bolje pri čim nižji možni temperaturi, saj bo tako dobro zaščiten pred oksidacijo!

Z varjenjem inoxa se ukvarjajo v podjetju Lasersko varjenje Remic (od leta 2003). Njihovi zaposleni-varilci se zelo dobro zavedajo, da je pravilen postopek varjenja ključnega pomena na antikorozivne lastnosti. Namesto dobro znanih klasičnih postopkov uporabljajo lasersko navarjenje in varjenje.

Pri omenjenem postopku je izredno pomembno poznavanje mehanskih in varilnih lastnosti jekla. Glede na to ločimo več skupin, in sicer:

- Avstenitno-feritni inox (med najbolj razširjenimi v praksi in je delno magnetičen),

- Martencitni inox (predgrevajo ga na visoki temperaturi, ki znaša od 350 do 400 °C),

- Feritni inox (možno ga je toplotno obdelati in pregreti na 200 °C) in še

- Avstenitni inox (ima nemagnetno lastnost in dobro varivost, zato ne potrebuje predgrevanja).