Gradbeniki koloparkov ali pump track builders morajo biti pri gradnji teh poligonov prilagodljivi in unikatni. Upoštevati morajo več vidikov, elementov, ki jih ponuja prostor, v katerem bodo gradili kolopark. Pred gradnjo morajo vedeti, za katero glavno ciljno skupino uporabnikov bodo zgradil pumptrack. Prav tako jih zanima tudi potencialno število uporabnikov, razpoložljiva sredstva ter območje in teren, kjer se predvideva umestitev poligona.

Koloparke lahko umestijo na majhna območja, in sicer od 400m2 naprej, kar omogoča umeščanje v urbana okolja. Po drugi strani pa se tovrstne poligone lahko gradi tudi na območjih, katerih velikost znaša nekaj tisoč kvadratnih metrov. Manjši poligoni so primerni predvsem za najmlajše uporabnike na poganjalcih in skirojih ter tudi za začetnike. Večji pumptrack poligoni pa so primerni za starejše, bolj izkušene uporabnike ter obenem za kolesarje in skaterje. Primerno velikost tovrstnih poligonov izberejo tudi na podlagi števila potencialnih uporabnikov. V Sloveniji so sicer najbolj pogosto v velikosti med 700 in 1000 m2, saj so že ravno dovolj veliki, da so primerni tudi za starejše uporabnike ter širok spekter športih rekvizitov.

Gradnja tovrstnega poligona je odvisna še od vrste oziroma od izvedbe. Dejstvo je, da so zemeljski pumptrack poligoni za gradnjo enostavni in jih je mogoče zgraditi v izredno hitrem času. Pri tem načinu gradnje je najbolj pomembna uporaba primerne mešanice zemljine. Ta namreč omogoča doseganje želene stopnje zbitosti, obenem pa zadržuje vlago dalj časa, tudi v sušnem vremenu – to preprečuje razpadanje. Graditelji priporočajo mešanico gline in ilovice v razmerju 30:70. Za boljšo stabilnost zemljine so na voljo tudi različni preparati, kot je Soiltec ali različne doma pripravljene mešanice na osnovi lesnega lepila. Pred izvedbo tovrstnega poligona je izredno priporočeno poskrbeti še za odvodnjavanje.

Obstajajo seveda tudi asfaltne različice koloparkov, ki pa v primerjavi z zemeljskimi pumptracki zahtevajo bistveno večjo stopnjo utrjevanja terena, da bi preprečili posedke, ki lahko povzročijo razpoke na asfaltni vozni površini. V izogib temu je na območju gradnje nujno potrebno odstraniti plast humusa ter ga nadomestiti z ustreznim kamnitim materialom. Prav tako je potrebno urediti tudi odvodnjavanje, najpogosteje preko betonskih jaškov povezanih s cevmi, ki vodo odvajajo izven območja poligona. Ko je plato pripravljen, se s pomočjo strojev in ročnega dela oblikuje in utrdi konfiguracija poligona iz t.i. zmrzlinsko odpornega materiala. Ta namreč služi za dodatno nosilnost ter drenažo. Ustroj se nato prevleče s plastjo asfalta primerne granulacije, ki omogoča gladko in obenem dovolj trdno površino. Kot asfaltna je podobna tudi tehnika izgradnje betonskega pumptrack poligona, le da je potrebno pri slednji celoten poligon obdati z opažem, beton pa se nato nanese v t.i. shortcrete tehniki.

Pri vseh različicah pumptrack poligona graditelji svetujejo, da se brežine poligona zatravijo, da se prepreči spiranje in spodjedanje spodnjega ustroja poligona. Kljub temu, da omenjeni poligoni na videz izgledajo izredno razgibano in za nekatere tudi nevarno, so kljub temu varni. V nasprotju s prvim vtisom so torej zelo varni.

V Sloveniji se z gradnjo pump trackov ukvarjajo v podjetju Alliance. Slednji so pridobili tudi certifikat o skladnosti z evropskimi in slovenskimi standardi za otroška igrišča. Samo v Sloveniji so v zadnjih dveh letih zgradili preko 30 tovrstnih poligonov. Slednji sedaj predstavljajo: atraktivno in varno športno infrastrukturo na prostem, fizično intenziven in zanimiv način gibanja, stičišče lokalne skupnosti, asfaltno krožno stezo z ritmično povezanimi grbinami in zavoji, športni objekt, ki je primeren za vožnjo s kolesi, rolkami, rolerji, skiroji in ostalimi športnimi rekviziti na kolesih, športni objekt, ki je primeren za uporabnike med 2. in 70. letom, trajen objekt z minimalnim vzdrževanjem ter nenazadnje izredno inovativen način poganjanja s spreminjanjem težišča.