Kaj je izvršba? To je pravni postopek, s katerim upnik doseže prisilno izpolnitev svoje terjatve, če dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Izvršba se najpogosteje nanaša na izterjavo denarnih dolgov, lahko pa tudi na izpolnitev drugih obveznosti, kot so izpraznitev nepremičnine ali predaja premičnine. Gre za enega najpomembnejših orodij za zaščito pravic upnikov.

Ključne informacije:

Izvršba je postopek za prisilno izterjavo dolgov ali drugih obveznosti.
Najpogostejša je denarna izvršba (npr. rubež plače, blokada računa, prodaja premoženja).
Postopek se začne na predlog upnika pri sodišču ali neposredno pri izvršitelju.
Dolžnik ima pravico do pravnih sredstev, a v omejenem roku.

Kazalo vsebine:

- Kaj pomeni izvršba?
- Vrste izvršbe
- Kako poteka postopek izvršbe?
- Pravna sredstva dolžnika
- Kako dolgo traja izvršba?
- Stroški izvršbe
- Kdo izvaja izvršbo?
- Zaključek
- FAQ – Pogosta vprašanja
- Kaj pomeni izvršba?

Izvršba pomeni, da sodišče ali izvršitelj na zahtevo upnika poskrbi za prisilno izpolnitev obveznosti. Če dolžnik noče ali ne more plačati, se njegovo premoženje, dohodek ali sredstva uporabijo za poplačilo dolga. Namen izvršbe je, da upnik pride do svojega plačila, hkrati pa da se spoštujejo pravice dolžnika.

Vrste izvršbe

Najpogostejša je denarna izvršba, kjer se dolg poplača iz rubeža plače, pokojnine, bančnega računa ali s prodajo premičnin in nepremičnin. Obstajajo pa tudi nedenarne izvršbe, kjer se dolžnik prisili k izpolnitvi obveznosti, kot je na primer izpraznitev stanovanja, vrnitev stvari ali prepoved določenih dejanj. V praksi je denarna izvršba daleč najpogostejša oblika.

Kako poteka postopek izvršbe?

Postopek se običajno začne, ko upnik na sodišče vloži predlog za izvršbo, ki temelji na izvršilnem naslovu (npr. pravnomočna sodba, notarski zapis, verodostojna listina). Sodišče izda sklep o izvršbi, ki se vroči dolžniku. Nato se začne prisilna izterjava: blokada računa, rubež plače ali zaseg premoženja. Če dolžnik ne ugovarja ali ne poravna dolga, se postopek nadaljuje do poplačila upnika.

Pravna sredstva dolžnika

Dolžnik se lahko brani z ugovorom ali pritožbo, a le v določenem roku. Če meni, da dolg ne obstaja, da je delno poravnan ali da je terjatev zastarala, mora to pravočasno navesti. Če rok zamudi, se izvršba nadaljuje ne glede na njegove ugovore. Zato je v teh primerih ključno hitro ukrepanje in po potrebi pravna pomoč.

Kako dolgo traja izvršba?

Trajanje postopka je odvisno od več dejavnikov: višine dolga, vrste premoženja, pripravljenosti dolžnika na sodelovanje ter obremenjenosti sodišč in izvršiteljev. Enostavni postopki (npr. rubež plače) so lahko razmeroma hitri, medtem ko prodaja nepremičnin traja več mesecev ali celo let.

Stroški izvršbe

Stroške izvršbe praviloma krije dolžnik. Ti vključujejo sodne takse, stroške izvršitelja, cenitve, objave dražb in druge postopkovne stroške. Upnik jih lahko založi ob začetku postopka, a se mu povrnejo, če je izvršba uspešna. Če dolžnik nima premoženja, obstaja tveganje, da stroški ostanejo nepokriti.

Kdo izvaja izvršbo?

Izvršbo vodi sodišče, samo dejanske rubeže, zasege in dražbe pa izvajajo sodni izvršitelji, ki so za to posebej pooblaščeni. Ti imajo široka pooblastila, vendar morajo delovati skladno z zakonom, spoštovati pravice dolžnika in zagotavljati transparentnost postopka.

Zaključek

Kaj je izvršba v praksi? To je mehanizem, s katerim država omogoča upnikom uveljavljanje njihovih pravic, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Čeprav je za upnike nujno orodje, je za dolžnike lahko izjemno obremenjujoče, zato je vedno priporočljivo pravočasno iskati rešitve – bodisi s poravnavo, dogovorom o obročnem plačilu ali s pravnim svetovanjem.

FAQ – Pogosta vprašanja

Kaj je izvršilni naslov?

To je pravna podlaga za izvršbo, npr. pravnomočna sodba, notarski zapis ali verodostojna listina (račun, menica).

Ali lahko izvršbo ustavim?

Izvršba se lahko ustavi ali omeji le, če sodišče sprejme ugovor dolžnika ali če je dolg poravnan. V določenih primerih lahko pride tudi do odloga izvršbe.

Kaj se zgodi, če dolžnik nima premoženja?

Če dolžnik nima premoženja ali dohodkov, ki bi jih bilo mogoče zarubiti, izvršba ne prinese učinka. V takem primeru lahko upnik postopek ponovi kasneje, če se premoženjsko stanje dolžnika izboljša.