Vsak podjetnik to pozna. Opravite delo, izstavite račun, nato pa tišina. Rok zapadlosti mine, mine še en, telefon vašega dolžnika pa kar naprej zvoni v prazno. Neplačani računi niso le nadloga – znajo resno omajati likvidnost podjetja, še posebej, če se nakopičijo. Dobra novica je, da izterjava denarja v Sloveniji poteka po jasnih pravilih in da imate na voljo več poti, kako priti do tistega, kar vam pripada.

Če iščete strokovno pomoč pri unovčenju zapadlih terjatev, vam lahko pri tem pomaga upravljanje terjatev FIDEM, ki se ukvarja prav z izvensodno in sodno izterjavo dolgov.

Najprej izvensodno, šele nato na sodišče

Pri izterjavi denarja se splača začeti po mehki poti. Izvensodna izterjava pomeni, da z dolžnikom poskušate doseči plačilo brez vključitve sodišča – z opomini, telefonskimi klici, dogovori o obročnem odplačevanju ali posredovanjem specializiranega podjetja. Ta pristop je hitrejši in cenejši, pogosto pa tudi ohrani poslovni odnos, ki bi ga sodni spor lahko dokončno pokopal.

V praksi se velik del terjatev reši že v tej fazi. Marsikateri dolžnik namreč ne plača zato, ker ne bi mogel ali hotel, temveč zaradi neorganiziranosti, pozabljivosti ali likvidnostnih zagat, ki se jih da z dogovorom premostiti. Resen, a vljuden opomin pogosto naredi svoje.

Opomin in zamudne obresti

Ko terjatev zapade, ima upnik pravico do zakonskih zamudnih obresti. Te ureja Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, njihova višina pa se določa polletno. Ob glavnici torej lahko zahtevate tudi obresti od dneva zapadlosti naprej, kar je pomembno predvsem pri starejših in večjih dolgovih.
Pri pošiljanju opominov ni predpisanega obrazca, je pa smiselno, da opomin vsebuje jasno navedbo zneska, sklic na račun ali pogodbo, nov plačilni rok in opozorilo na nadaljnje ukrepe. Dober opomin je odločen, a korekten – grožnje in žaljiv ton vam lahko kasneje škodijo.

Ko mehka pot ne deluje: izvršba

Če dolžnik kljub opominom ne plača, sledi sodna izterjava. Najpogostejša pot je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Verodostojna listina je na primer račun, menica ali izpisek iz poslovnih knjig.

Predlog se vloži elektronsko prek portala e-sodstvo (postopek COVL – centralni oddelek za verodostojno listino). Sodišče na podlagi predloga izda sklep o izvršbi, s katerim dolžniku naloži plačilo. Če dolžnik v določenem roku ne ugovarja, sklep postane pravnomočen in izvršljiv – takrat se lahko poseže po njegovem premoženju, denarju na računu ali plači.

Zakaj se mnogi odločijo za zunanjega izvajalca

Izterjava denarja zna biti zamudna in čustveno naporna, sploh kadar gre za stranko, s katero ste prej dobro sodelovali. Specializirana podjetja za upravljanje terjatev imajo izkušnje, vzpostavljene postopke in pogosto tudi učinkovitejši pristop do dolžnika – že samo dejstvo, da se za upnikom postavi tretja oseba, marsikoga prepriča k plačilu.

Mnoga taka podjetja delujejo po načelu „ni uspeha, ni plačila“, kar pomeni, da pri neuspešni izvensodni izterjavi nimate stroškov. To je za upnika praktično brez tveganja, hkrati pa razbremeni vašo lastno ekipo, ki se lahko posveti osnovni dejavnosti.

Preventiva je najboljša izterjava

Najlažji dolg je tisti, ki sploh ne nastane. Preverjanje bonitete novih strank, jasni plačilni pogoji v pogodbah, predplačila pri večjih projektih in dosledno spremljanje zapadlosti računov so ukrepi, ki vam prihranijo marsikatero kasnejšo glavobol. Redno spremljanje terjatev pomeni, da zamudo opazite takoj in lahko hitro odreagirate – in čim hitreje začnete z izterjavo, tem večja je verjetnost uspeha.

Neplačila so del poslovanja, a ne smejo postati vaš problem. Z jasnim postopkom, poznavanjem svojih pravic in po potrebi strokovno pomočjo lahko denar, ki vam pripada, tudi dejansko pride na vaš račun.