Konec maja 2014 beremo zaničevalne kritike iz ust politikov in njim podrejenih ali vsaj prilagojenih medijev. Štefanec, tisti odvetnik iz Murske Sobote, ki zdaj vodi komisijo proti korupciji, velja v javni besedi za krivega, da je manj prijav korupcije. Ivan Vogrin, tisti podjetnik iz Lenarta, ki je nevezan poslanec, je kriv, da je predlagal nekega kandidata za predsednika vlade RS. Borut Ambrožič, tisti pravnik iz Maribora, ki je nevezan poslanec, je kriv, da je to kandidaturo podprl. Dušan Radonjič, tisti profesor marketinga iz Maribora, ki je to kandidaturo sprejel in v kratkem programu napovedal trud, da se v tujini skriti kapital vrne v Slovenijo, boj zoper korupcijo v zdravstvu in drugod in podobno.

Zakaj so vredni takega zaničevalnega odnosa? Nič manj niso pošteni, strokovni in uspešni kot velika večina tistih, ki te štiri dajejo v nič. Poslanci, ki so obljubili podpise, jih niso dali zaradi strankarske discipline, t.j. 'po posvetovanju'. Tu je pojasnilo – skupni imenovalec je, da vsi štirje niso iz 'klape', nič drugega. Težave, ki so jih imeli v teku življenja, niso nič izjemnega niti v slovenski niti v mednarodni praksi, kaj šele med slovenskimi politiki. Toda nobenega od teh štirih niso ocenili dovolj celovito, da jim ne bi pripisali pretirano črne in s tem pristranske, nerealne slike. Npr. poznam dve knjigi Ivana Vogrina. Obe sta zelo vredni branja, samokritični in kritični; ni bil kot podjetnik samo dolžnik, ampak tudi zelo velik neplačan upnik. Poznam veliko dobrih dejanj Boruta Ambrožiča, vrednih spoštovanja. Nisem slišal od Prekmurcev ničesar slabega o Štefancu. Radonjič je zelo sprejet v mednarodnih strokovnih krogih in med študenti in praktiki v Sloveniji, kolikor vem.

Znanci me sprašujejo, kako se je Radonjič 'dal zapeljati v ta poskus, ko ve, da ne bo uspel'. Podobno so me spraševali, ko je nekoč poskušal spoštovanja vredni prof. dr. Gojko Stanič. Tudi njega so oblatili, njegove predloge prikrili. Kar nekaj nadaljnjih skupin strokovnjakov je v Sloveniji, ki objavljajo na internetu zanimive predloge, kako rešiti slovenski gordijski vozel. Tudi o njih ne berete, ali ne? Se čudite, da so prikriti?

Saj vendar ne spadajo v klapo. Lahko bi med krape vnesli ščuko. Razbili bi morda samovoljni 'politični razred', ki je (po svoji oceni) edini poklican za oblast, kot v fevdalnih časih, pa če je kakovosten ali ne, za ljudi koristen ali ne, nesebičen ali ne, samozadosten ali ne.

Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej,

Maribor