Članek
Nekdo je imel jajca to zapisat, jih imaš ti, da zgodbo prebereš ?
Objavljeno Feb 25, 2015

Belo na črnem

Roka me je začela že malo boleti, čutil sem komolec, odkar sem padel, imam probleme. Od devetih že gonim smirkov papir po zidu.

»Dajmo, Jure, Mitja, Matjaž, Martin, pa vidva frajerja tudi! Smirkajte, smirkajte!« sem jih priganjal skozi bombažno masko. Tudi za fante sem jih priskrbel, res se je kadilo kot hudič. Naprosil sem jih pri skladiščniku kamnoseštva čez cesto. »Kaj pa te larfe, to ja ni noben strošek, seveda ti jih bom dal. Ker si vredu človek. » Rad slišim, ko mi to reče. Fantje, drgnili pa so, kot bi delali za denar. Tile pobi, čisto za svoje sem jih vzel. Saj me kdo včasih pošlje v pičko materino pa jaz njih tudi. Zadnjič me je Feri vprašal:«Bosanc, a ti veš, kaj je demokracija? Ni to, da lahk rečeš, kar češ. To, da ko te pošljem v pizdo materno, ti ni treba it tja, ampak lahk greš, kamor sam hočeš!« Režali smo se kot pribiti, če nas je kdo gledal, je najbrž mislil, da smo zadeti …

»Šmirglajte, se reče, ne smirkajte! Tri četrt življenja si že v Sloveniji, naš kruh si žrl, pa še ne znaš slovensko!«

»Tvoj kruh, pizda ti čorava, a? Če bi tvojega žrl, bi bil že mrzel. Ti pa še nisi tolk naredil, da bi lahko kdo tvoj kruh žrl. Še sam boš crknil, če boš samo od svojega živel. Ajde, šmirkaj, me boli kurac kak dolgo, sam da zglihate tale zid, da bo raven in gladek kot miza! Ene praske da ne vidim, ene packe da ne vidim! Ker če ne, ga boste lizali do gladkega, tin ejdžeri! Pa saj vem, da boste v redu zrihtali, ker ste fejst fantje. Naj vam drugi pravijo mafijoze pa barabe. Za mene ste taboljši!«

Ne dobim več kot 100 eurov na mesec za tole mojo hišniško funkcijo. Če bi jo opravljal za denar, bi že davno odstopil. Ampak sem vesel, ko vidim, da me imajo ljudi radi. Ko so lani ponovno glasovali, sem bil spet potrjen s 95 odstotki. Saj vem, Grajfar je bil proti pa ena dva druga še … Kaj pa kurba laže. Sam sem videl njegovo babo, ki je prišla zvečer pijana s popoldanskega šihta, da se je zakantala v avto na parkir placu. Vem tudi, kje je pila, s kom, vse sem videl. In to, kolk je požrla. Z dvema babama je sedela zunaj na terasi pri Vovku, pile so mali točen pir. Šest rund. Vsaka je dala za dve. Jaz sem okoli bloka in do terase kosil travo. Tak lep, topel poletni večer je bil … Tak, kot včasih v Vojvodini, ko smo z brati in majko in očetom sušili seno in je na večer vse dišalo. Ko se je žito rumenilo v soju polne lune. Tišina, tišina, samo reka je šumela in veter je gonil žito, da je plesalo kot morje. Ne dam salaš kraj maloga rita, ne dam svoja vojvođanska žita …

Odlično sporočilo, preberite dalje ...