V prvi polovici 19. stoletja je v takratni habsburški monarhiji prišlo do narodnostnega prebujanja, kar je pripeljalo do marčne revolucije leta 1848.

Časnik “Slowenien Blatt”, ki je izhajal v Novem mestu in je v nemškem jeziku zastopal slovenske pravice, je objavil svojo prvo omembo o novomeški godbi 14. avgusta 1848, ko je zapisal, da je “nastopala meščanska garda z organizirano godbo”.

Ves čas svojega obstoja v Avstroogrski, je novomeška godba služila za parade in druge nastope uniformirane meščanske garde. Nastopala je z raznimi marši na gardinih pohodih, paradah in igrala na veselicah na prostem.

Prve uniforme in plačanega kapelnika je godba dobila leta 1854. To je dalo godbi trdnejše temelje. Štela je 24 godbenikov in po svoji kvaliteti je začela sloveti daleč naokoli. Celo Ljubljana je bila zavistna Novemu mestu, saj je sam Bleiweis ob nekem zapisu v Novicah o novomeški godbi pripisal, da bi bilo prav, če bi tudi Ljubljana dobila godbo.

Godbeniki so bili vajenci, pomočniki, obrtniki in delavci. Leta 1864 je godba obvladala že 600 različnih skladb, kar je še danes številka, ki je ne zmore vsaka godba.

Od leta 1861 sta bili v Novem mestu celo dve godbi, in sicer godba meščanske garde in vojaška godba lovskega bataljona. Ta je ostala v Novem mestu do 21. januarja 1873, ko je odšel iz mesta lovski bataljon z godbo in je v mesto prišel lovski bataljon brez nje.

Godba se je v tistem času financirala s pomočjo podpornikov. Denar so namenili za plačilo kapelnika, šolanje novih godbenikov in nabavo instrumentov.

Okoli godbe so se začenjale čedalje večje razprtije. Člani godbe in podporniki so bili Slovenci, komanda pa nemška. Godba je sodelovala vedno bolj pri slovenskih prireditvah kot pri gardi, saj je Sokol pri svojih nastopih vedno bolj potreboval godbo. V zadnjem desetletju 19. stoletja so se nasprotovanja tako zaostrila, da je godba skoraj razpadla.

Zaradi nastalega stanja so predstavniki šestih novomeških društev (Klub dolenjskih biciklistov, Narodna čitalnica, Dolenjsko pevsko društvo, Glasbena matica, Prostovoljno gasilsko društvo in Dolenjski Sokol) ustanovili novo društvo “Mestna godba v Rudolfovem”, ki je bilo pod nadzorom občine. Deželna vlada v Ljubljani je z odredbo z dne 22. junija 1899 pod številko 3299 dovolila ustanovitev društva “Mestna godba v Rudolfovem” s predloženim statutom. Prvi občni zbor je bil 6. julija 1899.

Vendar pa društvo ni našlo dovolj godbenikov, saj godbeniki godbe meščanske garde niso hoteli prestopiti k novemu društvu. Tako se je društvo “Mestna godba v Rudolfovem” omejilo le na salonski orkester in je počasi zamrlo.

Zato pa je godba meščanske garde vedno bolj uspevala. Sodelovala je na vseh večjih prireditvah v Novem mestu, stalno je bila prisotna na sokolskih prireditvah, sodelovala je tudi 3. junija 1903 na Prešernovi proslavi v Ljubljani.

Godba je svečano proslavila 50-letnico svojega uniformiranega obstoja leta 1904. Prav posebej so počastili Mateja Mršeta in Franca Mišjaka, ki sta ostala zvesta godbi od leta 1854.

Bolj ali manj uspešno je godba nastopala do I. svetovne vojne. Med vojno so fantje odšli k vojakom in v Dolenjskih novicah v tistem času o godbi ni moč zaslediti ničesar.

Po razsulu Avstroogrske so takoj zaživela nekdanja domoljubna društva in novomeški Sokol je v svojem društvu godbo takoj obnovil. Vendar pa se je samostojno “Godbeno društvo” ponovno organiziralo šele 27. maja 1926. Godba je v taki  organiziranosti  delovala  do aprila 1941, ko se je začela II. svetovna vojna. Med vojno je spoštovala kulturni molk.

Slavko Strajnar je takoj po osvoboditvi 9. maja 1945 zbral godbenike, čeprav godba še ni bila formalno registrirana. Ustanoviteljske pravice je prevzelo DPD Svoboda Dušan Jereb.

Kljub velikim naporom je godba ostala povprečna. Godbeniki so se menjavali, bili so vezani na svoje delovno mesto, vaje so bile slabo obiskane, ni bilo potrebnih finančnih sredstev. Tako je godba izpadla iz društva DPD Svoboda.

Leta 1954 se je velik ljubitelj godbe, brivski mojster Ivan Adam, zavzel in godbo rešil. Vendar le za kratek čas.

Ob neurejenih finančnih razmerah je godba bolj životarila kot ne. Večje upanje za rešitev se je pokazalo leta 1966, ko so v godbo vključili učence vajenske šole, ki so se ob pogoju, da ostanejo zvesti godbi, zastonj šolali v Glasbeni šoli. Vendar se jih je le malo po odsluženi vojaščini vrnilo v Novo mesto. Novomeško godbo je pestilo pomanjkanje godbenikov in tako je delala po svojih najboljših močeh pod slabimi pogoji.

Neustrezni pogoji za vaje, osip članstva in slabi instrumenti so krojili usodo godbi ter jo rinili v prepad. Zato so se godbeniki organizirali v okviru Gasilskega društva Novo mesto, katerega člani so bili do leta 1996.

V organizaciji Prostovoljnega GD Novo mesto in ob finančni pomoči Skupščine občine Novo mesto so bile leta 1978 nabavljene gasilske in mestne uniforme, jeseni leta 1979 pa novi instrumenti. Godba je redno dobivala podmladek iz Glasbene šole in ob rednem delu je 40 godbenikov kvalitetno izvajalo svoj program.

Po dobrih dvajsetih letih pod okriljem gasilcev, so se godbeniki odločili, da se organizirajo v samostojnem Kulturno - umetniškem društvu Mestna godba Novo mesto. Na ustanovnem občnem zboru 28. marca 1996 so to odločitev tudi potrdil.

V letu 1995 so imeli tudi manjši jubilej, saj je takratni dirigent Anton Čeh proslavil dvajseto obletnico dirigiranja Mestni godbi Novo mesto.

Leta 1998 so proslavili 150 letnico obstoja Mestne godbe Novo mesto s slavnostnim koncertom 19. junija in parado godb Dolenjske in Bele krajine 20. junija 1998 v Novem mestu.

Leta 1999 je dirigentsko palico prevzel Tomaž Zlobko, inštrumentalist, učitelj, skladatelj in aranžer. Pod njegovim vodstvom je godba naredila velik preskok v kvaliteti. Dokaz so vsakoletni samostojni koncerti in udeležba na tekmovanju v Ormožu v organizaciji JSKD, kjer so v kategoriji do 30 članov dosegli dvakrat prvo mesto in enkrat drugo. So ena redkih godba iz JV Slovenije, ki se udeležuje tega tekmovanja. Poleg tekmovanja, ki ga organizira JSKD, pa se redno udeležujejo tudi izobraževalnih taborov in seminarjev, ki so ravno tako v organizaciji JSKD Slovenije.

Mestna godba Novo mesto ima na leto blizu trideset (30) nastopov na razno raznih prireditvah. Danes šteje godba 36 aktivnih čl anov.

Skladbe, ki jih izvajajo so predvsem klasične skladbe iz godbeniškega repertoarja, na koncertih pa izvajajo tudi skladbe, ki so bolj zabavnega značaja in temeljijo na skladbah plesnega orkestra.

Oktobra 2011, je dirigentsko palico KUD Mestna godba Novo mesto, prevzel Rok Šincek. Potrditev uspešnega vodenja se je tako dokaj hitro obeležila že na samem začetku leta 2013, ko so se godbeniki predstavili s slavnostnim novoletnim koncertom v KC Janez Trdina. Ob tej priložnosti so se zainterisirani javnosti predstavili tudi številni novi nadobudni mladi člani godbe. Slednji so bili deležni čisto pravega "godbeniškega krsta".

Kljub temu, da v tekočem letu društvo še vedno nima primernih prostorov za izvajanje vaj in da jim za redno muziciranje primanjkuje sredstev, so si godbeniki kljub vsemu zastavili res ambiciozne a uresničljive cilje. S preko trideset nastopov letno bodo tako tudi vnaprej uspešno izpolnjevali svoje poslanstvo.

Bodite z nami !

Vaši "novomeški godbeniki".