Ljudje, ki jih nihče od nas ne izvoli, ki na koncu nadzorujejo mednarodne finance, vso korporativno in poslovno dejavnost, vladno politiko in mednarodne odnose, so zgradili sistem, ki jim bo omogočil, da zasežejo »globalne skupne dobrine«.

So Globalno javno-zasebno partnerstvo (GPPP) in čeprav so izvoljeni predstavniki v njihovih vrstah, ne določajo niti dnevnega reda niti politike. Prepoznati moramo, kdo so GPPP, in razumeti posledice njihovega gambita. Kako bo ta skupina globalnih deležnikov zasegla globalno skupno dobrino in zakaj bi se jim morali upreti?

Če prepoznamo, kaj globalistični možganski trusti in drugi oblikovalci politike mislijo z globalnim skupnim blagom, lahko začnemo ceniti neverjetno obsežnost njihovih ambicij.

Dosledno uporabljajo zavajajoč jezik, da prikrijejo svoje namere. Besede, kot so „vključujoč“, „trajnostni“, „pravičnost“ in „odpornost“, se pogosto uporabljajo za prikaz nekega nejasnega, a na koncu dvoličnega koncepta skrbi za okolje. Razbrati moramo njihov jezik, da v celoti razumemo njihove namere, v upanju, da se jim lahko upremo in jih zanikamo.

Medtem ko nas je pandemija dodobra zaposlila in premestila, je bilo Globalno javno-zasebno partnerstvo (GPPP), ki je organiziralo kaos, zelo zaposleno. Ustvarili so sistem ocenjevanja sredstev, ki jim bo omogočil popoln globalni gospodarski nadzor. Ta temelji na ciljih trajnostnega razvoja (SDG) in uporablja meritve kapitalizma deležnikov (SCM).

Ta novi globalni gospodarski sistem je tisto, kar politiki mislijo z »build back better«. To je bistvo Velike ponastavitve Svetovnega gospodarskega foruma.

Postavljanje temeljev za nov mednarodni monetarni in finančni sistem (IMFS) je bilo ključno za pandemijo. Nova IMFS bo nastala iz namernega gospodarskega uničenja, ki so ga povzročili odzivi vladne politike na COVID 19. To je bilo načrtovano.

Besedno zvezo “build back better” je prvi široko populariziral ameriški predsednik Clinton po indonezijskem cunamiju leta 2004. Med pandemijo so ga sprejeli politiki po vsem svetu, da bi nakazali, da je projekt zasega »globalnih skupnih dobrin« v teku.

Podrobneje bomo morali razmisliti o Agendi ZN 21 in 2030, saj sta ta ključna za krajo vseh virov, za zdaj pa se lahko nanjo sklicujemo, da bi razumeli, kaj pravzaprav pomeni »build back better«. To bo pojasnilo, zakaj so ga politiki po vsem svetu uporabljali.

Cilj trajnostnega razvoja (SDG) 11(b) Agende 2030 navaja:

Do leta 2020 znatno povečati število mest in človeških naselij, ki sprejemajo in izvajajo celostne politike in načrte za… prilagajanje podnebnim spremembam, odpornost na nesreče, ter razviti in izvajati, v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč 2015–2030, celostno obvladovanje tveganja nesreč na vseh ravneh.”

Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč (SFDRR), napisan leta 2015, navaja:

Faza okrevanja, sanacije in obnove, ki jo je treba pripraviti pred katastrofo, je ključna priložnost za boljšo gradnjo; prepoznavanje deležnikov in njihovih vlog; mobilizacija naložb, občutljivih na tveganje, da bi se izognili ustvarjanju novega tveganja;

[…] krepitev mednarodnega sodelovanja in globalnega partnerstva […] je treba nadaljevati krepitev dobrega upravljanja v strategijah za zmanjševanje tveganja nesreč na nacionalni, regionalni in globalni ravni […] ter uporabiti obnovo in obnovo po nesreči za „gradnjo nazaj Boljše«, podprto z okrepljenimi modalitetami mednarodnega sodelovanja…

Potrebna je jasna vizija, načrti, pristojnosti, usmerjanje in usklajevanje znotraj in med sektorji ter sodelovanje ustreznih deležnikov.. in spodbuja sodelovanje in partnerstvo med mehanizmi in institucijami za izvajanje instrumentov, pomembnih za zmanjšanje tveganja nesreč in trajnostni razvoj.

Politika »Zgradite bolje« je bila pripravljena pred prihodom COVID-19. Je del načrtovanega obvladovanja tveganj in okvira pripravljenosti za obnovo po »nesreči«. Pomeni globalno sodelovanje ustreznih deležnikov za krepitev mednarodnega sodelovanja in globalnih partnerstev za izvajanje instrumentov za doseganje trajnostnega razvoja.

SDG 11 (b) je bil načrt za znatno povečanje svetovnega števila človeških naselij, ki do leta 2020 sprejmejo politike „obnovitve boljšega razvoja“. Ta cilj je bil zdaj dosežen zaradi pandemije COVID-19. Zlasti je napredovala načrtovana »mobilizacija naložb, občutljivih na tveganje«, opisana v SFDRR.

Stakeholder Capitalism Metrics – SCM – je zasnoval Svetovni gospodarski forum, ki se označuje kot mednarodna organizacija za javno-zasebno sodelovanje. V kombinaciji s cilji trajnostnega razvoja, opisanimi v okvirih Agende 21 ZN in 2030, SCM omogoča GPPP, da zaseže celotno Zemljo, vse njene vire in vse na njej, vključno z nami.

Da bi nas nadzorovali, smo prehajali v tehnokracijo s stanjem biološke varnosti, ki deluje kot osrednji nadzorni mehanizem. Javno zdravje je nov fokus za globalno varnost in centraliziran nadzor nad celotnim sistemom je bil vzpostavljen med in kot posledica pandemije.

Novica IMFS je zasnovana tako, da poveže naše zaveze glede biološke varnosti z univerzalnim osnovnim dohodkom (UTD ali podobna državna plačila), ki bodo plačana z digitalno valuto centralne banke (CBDC).

To bo zagotovilo našo skladnost, saj bodo centralne banke uporabljale algoritme umetne inteligence v kombinaciji s spremljanjem prebivalstva (sledenje in sledenje, potni listi za cepivo ali kakšna druga oblika sistema za nadzor socialnih kreditov) za spremljanje in nadzor vseh naših transakcij, vedenja in gibanj.

Strahovito avtoritarno trkanje na vratih bo zamenjano z strašljivim avtoritarnim piskom zavrnjenega plačila s kartico. Če hrane ne morete kupiti s svojim denarjem, ni pomembno, koliko je imate. Izpolnjevanje ali stradanje je posebna možnost.

Poglejmo si to »novo nenormalno«. Kako zajema zaseg vsega s strani kapitalistom naklonjenih deležnikov, ko izbrane zmagovalne korporacije med seboj razdelijo vire Zemlje. To je vrhunec načrtovanega odziva na pandemijo za »boljšo gradnjo«.

Ves čas psevdopandemije je Svetovni gospodarski forum (WEF) prevzel vodenje odnosov z javnostmi pri načrtovanem okrevanju. Njihova Velika ponastavitev je le prepakiranje ideje, stare stotine, če ne tisoče let.

Je sebično prepričanje, da so nekateri posebni ljudje usojeni in imajo zato pravico, da vodijo nas ostale. Ne potrebujejo nobenega legitimnega “demokratičnega” mandata ali celo ljudske podpore. Njihova zahtevana pravica do vladanja je močna predpostavka.

WEF si je vzpostavil domnevno pravico do usmerjanja treh ključnih področij globalne politike. To nameravajo storiti tako, da pomagajo svetovnim voditeljem pri upravljanju »motečih sprememb«.

Predstavili so se kot prednja organizacija GPPP za upravljanje četrte industrijske revolucije, reševanje globalnih varnostnih vprašanj in reševanje problemov globalnega skupnega. Pomembno je omeniti, da WEF ni sam v svojih ambicijah, temveč je vodilni zagovornik širše platforme politike GPPP.

Združeni narodi (ZN) delujejo kot politično središče za GPPP. Zainteresiranim stranem omogoča, da uvedejo politike, ki so jih oblikovali možganski trusti, v nastajajočo globalno strukturo upravljanja. Želene politične programe je mogoče oblikovati in sčasoma filtrirati do nacionalnih in nato lokalnih vladnih uprav po vsem planetu.

V septembrski številki našega planeta 2011 so ZN ponudili opis svetovnega skupnega kot »skupnih virov, ki jih nihče nima v lasti, ampak se nanje zanaša vse življenje«. Leta 2013 je delovna skupina ZN za sisteme to razširila in objavila »Globalno upravljanje in upravljanje globalnega skupnega v globalnem partnerstvu za razvoj po letu 2015«.

Zapisali so:

Mednarodno pravo opredeljuje štiri globalne skupne dobrine, in sicer odprto morje, ozračje, Antarktiko in vesolje… Viri, ki so v interesu ali vrednosti za blaginjo skupnosti narodov – kot so tropski deževni gozdovi in ​​biotska raznovrstnost – so bili v zadnjem času vključeni med tradicionalni nabor globalnih skupnih dobrin … medtem ko nekateri opredeljujejo globalno skupno dobrino še širše, vključno z znanostjo, izobraževanjem, informacijami in mirom … Upravljanje globalnih skupnih dobrin ni mogoče izvajati brez globalnega upravljanja.”

Ta navada širjenja definicije globalnega skupnega se je nadaljevala. Aprila 2020 je banka, ki jo podpira Rothschild, Global Environment Facility ponudila obsežnejši seznam skupnih virov, od katerih je odvisno vse življenje:

Da bi zaščitili naše globalne skupne dobrine … mora človeštvo razviti nove načine poslovanja, da bi zagotovili transformacijske spremembe v prehrambenih, energetskih, mestnih ter proizvodnih in potrošniških sistemih. Za uresničitev tega cilja bodo potrebne koalicije, ki združujejo vlade, podjetja, finance in državljane.

vir in cel članek: Iain Davis, Off Guardian