O aferi Patria sem že nekaj pisal. Za tiste, ki še niste prebrali 1.dela o Veliki prevari Slovencev v aferi Patria objavljenega 2. 10. 2014, je ta dosegljiv na povezavi: http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/dr-milan-ter%C4%8Delj-velika-prevara-slovencev-v-aferi-patria/27757. Nekaj o tej aferi pa je bilo objavljenega tudi v Demokraciji (4. 12. 2014).

Naj na kratko ponovim obe vsebini: veliki zvezdnik Berglundove oddaje Resnica o Patriji se je izkazal kot popolnoma nekredibilna osebnost pri izplačevanju obveznosti do partnerjev, ki so delali za STO. Nadaljnje ključno dejstvo je, da Sistemska tehnika (STO) ob prijavi na razpis sploh ni posedovala mednarodno verificiranega osemkolesnega oklepnika, t.j. tisto, kar je v prijavi zagotavljala, da bo za MO izdelovala; še več ni posedovala niti prototipa, temveč le obljube na papirju. Na Gospodarskem razstavišču so tako po besedah velikega zvezdnika razstavljali le leseno maketo. Tako smo se spraševali: »Kako je mogoče obtoževati Janšo, da je deloval v korist izbire Patrie, če konkurent, t.j. izdelek STO »Krpan«, v tržnem smislu sploh ni obstajal«? Največja verjetnost za nastanek afere Patria je, da je prišlo do »sprege« vplivnega gospodarskega lobija iz kroga STO ter kroga iz politične tranzicijske levice. Nelustrirano sodstvo ter prevladujoči in pristranski slovenski  mediji naj bi bila v tem scenariju glavna stebra tega projekta, t.j. na eni strani glavni opori pri kriminalizaciji Janše kot notranjega sovražnika št.1 in na drugi strani alibi za sodno izterjavo 500 milijonov EURO, t.j. za ta znesek je sedaj vložena tožba STO proti državi zaradi izgubljenega posla z osemkolesniki.  

V tem 2. delu bi rad problematiziral s strani sodišč nevzdržno ignoriranje nekaterih tehničnih vidikov glede samega neobstoja »Krpana«, tako v povezavi z mednarodnim razpisom MO o nakupu osemkolesnikov, kot tudi v povezavi s tremi nerazumljivo ločenimi sodnimi procesi (t.j. proti J. Janši, K. Erjavcu in J. Cekuti). Seveda novinarji dominatnih SLO medijev tega nočejo problematizirati, zato da se vremena Slovencem slučajno ne bi zjasnila glede popolnoma prepoznavnih ciljev in akterjev projekta »Afera Patria«. Zakaj ne pišejo? Razlage sledijo. Naj bralec sam presodi o upravičenosti mojega mnenja.

Zakaj Ropova vlada ni zamenjala vodstva, ki je STO spravilo v stečaj, zakaj prodaja STO?

Ropova vlada je podprla sanacijo že prej v stečaj poslano STO. V Evropi bi vsaka vlada, v podjetju, katerega lastnik bi bila država, preden bi mu finančno ali na kakršenkoli drugi način pomagala, še posebej pa preden bi z njim podpisovala kakršenkoli sporazum o nameri za izdelavo nekega proizvoda, najprej zamenjala vodstvo, ki je to isto podjetje  spravilo v stečaj. Torej vodstvo, ki je podjetje prej spravilo v stečaj, je za ta stečaj tudi najbolj odgovorno, saj očitno ni imelo ne zdravega pojmovanja razvoja, ni pravočasno izdelalo ne prave vizije in strategije razvoja, ne programov, itd. Ker odnos med Ropovo vlado in novimi lastniki STO najbrž ni bil vzpostavljen na evropsko primerljivi poslovni osnovi, ampak je bolj verjetno šlo za »sporazum med prijatelji«, t.j. za kulturo »pajdaškega kapitalizma«, po stečaju vodstvo STO ni bilo zamenjano; torej vse je ostalo »med prijatelji« po starem. Kdaj pa ostane vse po starem? Najbrž takrat, ko nekdo noče sprejeti nove realnosti, kar ga vodi v njegov neizogiben propad ali pa najbrž takrat, ko so v igri neki novi, t.j. sedaj v razmerah novo nastalega interesnega kroga, skupni cilji; pri tem pa teh ciljev ne bi bilo mogoče doseči po poti, ki bi bila speljana na trdnih temeljih dejanskega predhodnega tehnološkega razvoja podjetja, kar je praksa v razvitem delu Evrope. Nasprotno, skupni uspeh tega interesnega kroga je, zaradi razvojnega deficita potem odvisen le še od uveljavljanja posebnih ugodnosti tega interesnega kroga v odnosu do naročnika (države). Skupni uspeh tega interesnega kroga torej zahteva participacijo vsakega njenega posameznika pri uveljavljanju posebnih ugodnosti pri odločujočih arbitrih na MO, t.j. potrebno si je zagotoviti ustrezno politično podporo, razpisi morajo biti prilagojeni njihovim zahtevam, nadvse rizična bančna posojila morajo biti hitro in brez oklevanj odobrena, itd. Torej vse to se dogaja zaradi razvojnega deficita, ko se nekdo na transparenten način ni več sposoben soočiti s konkurenco, zaradi česar išče bližnjice, ki pa na dolgi rok zaradi v osnovi nerazvojne naravnanosti teh interesnih krogov ogrožajo obstoj celotne skupnosti, iz katere ti interesni krogi izhajajo.

Zakaj premalo ambiciozni razvojni načrti v STO?

Ko sem bral nek intervju z vodstvom STO v reviji Obramba (t.j. iz časov začetka te afere) sem iz intervjuja jasno razbral, da vzrok za težave STO ležijo v veliki meri v nevzdržnem pojmovanju razvoja podjetja, najbrž kot posledico načina razmišljanja, da bodo s pomočjo svojih »prijateljev« že prebrodili težave in se jim ne bo treba iti po trdi poti razvoja po kateri hodijo vsa podjetja drugje v razviti Evropi, da podjetje ostane konkurenčno. Zakaj se način razmišljanja razvoja novih izdelkov s strani vodstva STO ni bolj približal recimo nemškemu pojmovanju razvoja? To je zelo pomembno in tudi kompleksno vprašanje in odgovori ležijo v izogibanju sprejemanja pravil iger, ki veljajo v razviti Evropi, in sicer tako s strani nekaterih relevantnih politikov kot tudi nekaterih gospodarstvenikov, ki so imeli velik vpliv na vladno politiko; t.j. delujejo še vedno na osnovi centralnega planskega gospodarstva. Vseskozi govorimo o Evropi in kako dobro zadeve funkcionirajo v Nemčiji. Vendar tam pri sklepanju poslov, dogovorov, itd. vlada drugačna, tehnološko sodobna kultura potrebne kredibilnosti tako individualne osebne kot tudi podjetja. Povsem drugače je žal še mnogo kje v SLO. Ko se je STO prijavila na razpis MO glede nakupa osemkolesnikov ni imela niti razvitega prototipa, kaj šele mednarodno preverjen produkt. Ko sem prebiral zgoraj omenjeni intervju z vodstvom STO sem vseskozi imel občutek, da o razvoju svojega lastnega osemkolesnika sploh še nimajo kaj konkretnega povedati, oz. da se vodstvo STO sploh ni zavedalo, da vse kar govorijo, da bodo naredili, bi moralo biti v praksi narejeno že pred nekaj leti in to v vsebinskem smislu razvoja bistveno v večjem obsegu ter tudi bolj poglobljeno, itd. Nekaj je govoriti oz. obljubljati, da bo narejeno, drugo pa, kaj je bilo dejansko narejeno; ta razkorak je žal v tranzicijskem obdobju, ki še kar traja, postalo čisto »sprejemljivo obnašanje« za nekatere. To je eden od ključnih vzrokov za sedanje ekonomsko stanje v SLO, t.j. njena nerazvojna naravnanost tako v preteklosti, kot tudi v sedanjosti.

Zakaj procesi proti Erjavcu, Janši in Cekuti niso bili združeni?

Še posebej z vidika neobstoja oklepnika STO »Krpana« je nevzdržno, da so bili omenjeni trije procesi v zadevi Patria med sabo ločeni, čeprav vsebinsko praktično obravnavajo isto zadevo. Še več, na ločenih sojenjih obravnavane vsebine se med sabo dopolnjujejo oz. so med seboj v vzročni odvisnosti oz. povezavi. Vsak sodni proces mora bazirati na vseh relevantnih podatkih oz. dejstvih. Ločitev izvajanja sodnih procesov na isto vsebino zabriše njihovo povezanost, kar še povečuje možnost špekulacij pri interpretaciji dejstev oz. podatkov. V primeru, da bi bili pred sodiščem procesi združeni, bi bili ti pogoji dani za celovito osvetlitev vseh vzročnih vidikov procesa, t.j. od osnovnih vprašanj, kdo je imel motiv za nastanek afere Patria v SLO oz. motiv za podkupovanje, itd. Zagotovo bi bili primorani razčistiti tudi še eno bistveno vprašanje, t.j. kako se je STO z neobstoječim »Krpanom« sploh uvrstila v naslednji krog, t.j. na testiranje na MO. Ali so bili razpisni pogoji res tako prirejeni STO, da ni bilo potrebno izkazovati, da že posedujejo mednarodno preverjen produkt z vsemi pripadajočimi zahtevanimi certifikati in testi? Torej ali je bil razpis prirejen tako, da se je nanj lahko prijavila tudi STO z neobstoječim oklepnikom? Naslednje vprašanje, ki bi se pojavilo bi bilo: ali je morda Erjavec pokleknil pod pritiski lastnikov STO in mimo razpisnih pogojev spustil STO z njihovim »lesenim Krpanom« v naslednji krog, t.j. testiranje, in tako prijavo STO še ohranjal pri življenju?  

Torej, če je STO  enakovredno  sodelovala na razpisu s Patrio, ki je vse to posedovala, lahko več kot upravičeno sumimo, da je bil razpis MO prirejen za potrebe STO. Le kje v civilizirani Evropi na razpisu ne bi zahtevali mednarodno verificiranega produkta? Ali v SLO vladajo te vrednote, ali vlada kultura, ki naj bi bila vsebinsko zajeta in od nekaterih politikov tolikokrat promovirana v sloganu »Evropa zdaj«. Afera Patria nam razkriva, tako kot še nobena afera v novejši SLO zgodovini, da pri nas še posebej velja slogan »Za naše koristi sedaj in vekomaj«.

V združenem procesu bi težko Erjavca, kot podpisnika vseh pogodb, ekspresno oprostili, Janšo pa obsodili. Če bi bili postopki združeni, bi na sodišču morali tudi Erjavca tako dolgo »obdelovati« kot »obdelujejo« Janšo in pri takšnih izhodiščih, se Janše brez dokazov ne bi dalo obsoditi, oz. te zgodbe s pomočjo dominantnih SLO medijev ne bi mogli prodati SLO javnosti. Torej ali se je potem morda g. Erjavec, kot podpisnik pogodbe, s sodiščem morda res pogodil in s tem obenem odprl prostor »krivosodju« oz. tako pomagal ustvaril pogoje, da sodišče brez dokazov na dolgo »obdeluje« Janšo. Njegovi nejasni odgovori oz. trditev, da bo lahko Janša pred sodiščem sam dokazal, da je nedolžen, lahko kažejo na to, da gre  za  tihi dogovor med njim in sodiščem, seveda na račun Janše. Kadar se v politiki zgodijo take nenavadne stvari, je to po navadi vedno povezano s političnim kupčkanjem. Ko bi Erjavec moral biti popolnoma jasen, saj je najbolj informirana oseba glede problemov s Patrio, daje meglene odgovore; to samo po sebi pove marsikaj. Nadalje, še danes ni mogoč javen vpogled v razpisne pogoje za nakup osemkolesnokov, saj naj bi ti še vedno veljali za tajne. Kje je tu upoštevan interes javnosti?

Nadalje, v združenem procesu bi se tako Slovenci imeli možnost javno spraševati o logičnosti/nelogičnosti povezave med Cekuto in Janšo. Splošno je znano, da je Cekuta sodil v interesni krog J. Drnovška, t.j. interesni krog LDS oz. v krog tranzicijske levice. Če je tu kdo pristavil svoj piskrček, so to najbrž bili predvsem ljudje iz kroga tranzicijske levice. Prav Cekuto so nekateri dokazi najbolj bremenili, tako, da mimo obsodbe Cekute pod dejansko težo dokazov sodišče seveda ni moglo iti. Vendar, glede na javno dokumentiran skupni sprehod Cekute in Ferlinca po ulicah Maribora, je zelo verjetno, da so bili tudi v tej smeri narejeni neki tihi dogovori. Najbrž bo tudi Cekuta v prihodnosti kmalu oproščen ali pa bo odslužil zelo malo kazni. Samo poglejte, kako sedaj spuščajo iz zaporov ljudi, katerim je bilo res dokazano, da so hudo grešili. Zakaj jih ravno sedaj spuščajo? Prvič najbrž zato, da bodo s tem morda relativizirali zelo verjeten izpust Janše iz zapora, pri čemer pa nas bodo dominantni mediji prepričevali, da ker sedaj SLO sodstvo po vrsti izpušča na prostost vse kriminalce, je zato samoumevno, da izpustijo tudi še Janšo. Nadalje, najbrž tudi hočejo v ljudeh izzvati gnev in zgražanje ter ljudi zopet pognati na ulice, ko se bo odločalo o oprostitvi dejansko nedolžnega Janše. Morda pa bodo to nezadovoljstvo ljudi izkoristili tudi kdaj pozneje, če bodo za dosego svojih ciljev spet potrebovali ta t.i. »gnev ulice«. Tako bodo spet izvedli neko svojo novo etapo »v revoluciji demokratičnega socializma«, t.j. dobili bomo vstajnike; le ljudi je potrebno v pravem času in na pravi način sprovocirati in nahujskati.

Ali se pravo lahko zlorablja v politične namene?

Skupna ocena obsodb in oprostitev v sodnih procesih Patria ni komplementarna, to enostavno ne gre skupaj, torej se posamezne vsebine obsodb in oprostitev med sabo ne dopolnjujejo (med sabo se v veliki meri celo izključujejo), najpomembnejši del začetka te zgodbe, t.j. neobstoj »Krpana« in s tem tudi iz tega izhajajoči motivi za nastanek afere Patria, pa sploh ni bil obdelan v procesih, kar je najbrž bil tudi eden od še dodatnih razlogov za ločena sojenja. V primeru skupnega sojenja, t.i. zgodbo o Janševem prejetju obljube, sodišča slovenski javnosti sploh ne bi mogla prodati, glede na neizogibne odgovore preje omenjenih relevantnih vprašanj, ki bi se nujno oz. samoumevno pojavile v združenem procesu. Za tiste, ki bolje poznamo in razumemo tehnični vidik afere Patria, pa je s strani sodišča podana argumentacija glede obsodbe Janše čisto natolcevanje, nestrokovnost in sramota pravne stroke. Če nekdo sodi še vedno v skladu z doktrino JUGO zakonodaje, potem njegova diploma nima več nobene uporabne vrednosti v demokraciji. Ker tehnični vidik dobro poznam, si ne pustim, da bi mi v tem primeru neko sodišče solilo pamet s svojimi »ugotovitvami«, pri čemer pa se tehničnemu vidiku, ki je v tej zgodbi bistven, namenoma  izogibajo. V tehniki so stvari popolnoma jasne, nasprotno pa v pravu stvari niso tako jasne, možne so različne interpretacije še posebej, če v procesu (kot se je to zgodilo v procesu Patria) niso vključeni vsi bistveni elementi te zgodbe oz. če se jih ne obravnava celovito ampak parcialno, ko se možnost različnih interpretacij in s tem tudi zlorabe prava bistveno poveča. Torej, ko v sodnem procesu proti Janši relevanten del podatkov (dokazov) manjka oz. so bili namenoma ignorirani, se posledično zgodijo tudi tendenciozne interpretacije, t.j. pravo se lahko zlorablja tudi v politične namene. Sodbe imajo svojo vrednost samo v primeru, če so zbrani podatki vseh relevantnih dejstev danega problema obravnavani skozi prizmo obstoječih zakonov in ustave, t.j. obravnavati morajo celotno zgodbo in ne samo neka selektivna dejstva, ki imajo sama po sebi parcialni pomen; tako so ob različnih možnih interpretacijah možne tudi zlorabe prava. Očitno so se SLO sodišča sama odločila kaj je relevantno tudi s tehnične plati, torej so sami sebe postavili zelo visoko, previsoko in najbrž bodo nekoč v prihodnosti tudi zelo nizko padli. Torej, kaj je v tej zgodbi relevantno s tehnične plati, bi sodniki morali vprašati tehnično stroko, saj taki standardi veljajo povsod v razvitem svetu. Seveda nismo tako naivni, da bi verjeli v njihovo malomarnost; gre seveda za čisti politični proces.   

Kaj imajo skupnega sodni procesi proti čarovnicam pred stoletji in proces proti Janši?

Tudi v sodnih procesih proti čarovnicam za pravnomočno obsodbo ni bilo potrebnih nobenih dokazov. Nekdo je lahko na osnovi njemu lastnih motivov glede indicev, domnev oz. lastne bujne in bolne domišljije, oz. svojih lastnih koristi nekoga obtožil čarovništva. Jasno je, da se obsojena ženska proti takim obtožbam ni mogla braniti. Danes vemo in tudi takrat so tisti, ki so te procese zlorabljali za svoje pritlehne koristi, dobro vedeli, da zato ni in nikdar ne bo dokazov. In te uboge obsojene ženske so bile potem podvržene javnemu linču, t.j. zasmehovanju, zmerjanju, fizičnim napadom, poniževanju, itd. Iz naščuvanih ljudi so lahko na dan privrele najbolj nizkotna nagnjenja in čustva in to so nad obsojeno žensko lahko tudi javno izkazovali. Sedaj pa se vrnimo k aferi Patria. Kateri dokazi so bili predstavljeni proti Janši o obljubi sprejetja podkupnine? Odgovor je NOBENIH dokazov! Ali so še kake podobnosti med procesom proti Janši s procesi proti »čarovnicam«, t.j. ali je bil Janša obsojen na podlagi domnev (indicev) oz. na osnovi nečesa, za kar so si nekateri njegovi politični nasprotniki želeli, mu privoščili, domnevali, si bolno domišljali, t.j. da je Janša storil nekaj nezakonitega? Nadalje, ali se je Janša glede obtožb lahko branil? Odgovori so jasni; torej obstaja velika podobnost med omenjenimi procesi pred stoletji in procesom proti Janši. Ali obstaja javni in medijski linč Janše? Odgovor je: obstaja najbolj podel in dolgotrajen medijski linč Janše. Režimski novinarji in trenutna parlamentarna pozicija imajo sedaj glede na odločbe SLO sodišč popolnoma proste roke pri »nažiganju« po Janši, t.j. da je kriminalec, »saj so tako odločila SLO sodišča«. O osnovi za tako odločitev sodišč, t.j. da zato ni nikakršnih dokazov, pa seveda ne problematizirajo. Dimenzijo profesionalnosti in intelektualnega razmišljanja so tako nekateri novinarji že zdavnaj obesili na klin. Sodišča pa zadevo zavlačujejo do onemoglosti; naj bo Janša čim več časa privezan na ta sramotilni steber in tako podvržen javnemu linču; čim več časa, tem bolj se bo laž prijela na ljudi, oz. jo bodo ljudje posvojili za resnico. Kako strahotne so posledice takega linča puščajo na navadnih ljudeh je razvidno tudi iz komentarjev na spletnih portalih; na teh portalih zavedeni ljudje nad Janšo sproščajo svoja najbolj negativna čustva. Ali ni bilo tudi v procesih proti čarovnicam nekaj podobnega?

Ali je Janša res vplival na izbiro osemkolesnika?

Nekateri prepoznavni SLO novinarji iz dominantnih medijev po skoraj »osemletnem spancu« sedaj končno le ugotavljajo, da dokazov proti Janši ni. Vendar pri tem dodajajo, da je pa na potek izbire Janša zagotovo vplival oz., da je o teh zadevah zagotovo marsikaj vedel. Seveda se s takimi izjavami novinarski ceh v dominantnih SLO medijev že pripravlja na obdobje po razveljavitvi obsodbe proti Janši, pri čemer bi ta ceh rad Slovence še naprej prepričeval glede svoje verodostojnosti in profesionalnega  odnosa do novinarskega dela. Mislim, da so ta čas, ko bi to še lahko prodali SLO javnosti, že zdavnaj zamudili. Vendar so svoje »delo« zelo dobro opravili; Janšo so do onemoglosti popljuvali ter nanj polili enormne količine gnojnice, vendar vse z namenom, da tudi po oprostitvi pred javnostjo še vedno ne bo obravnavan kot enakopraven politik oz. pravi poslanec z vsemi pravicami in dolžnosti, ki mu iz tega naslova pripadajo. Torej botri iz ozadja so se odločili tako, da rezultati volitev za nekatere poslance, ki jim niso všeč, pač ne veljajo. Oni pač imajo pravico nekoga brez dokazov obsoditi, kot v časih njihovega enoumja, in tako posredno odločati tudi o tem ali je nekdo primeren za poslanca; ta situacija pa je že nekaj podobnega, kot je bilo nekoč v njihovem »vse ljudskem« delegatskem sistemu.

Da je Janša sposoben, mu priznavajo tudi njegovi največji tožniki in nasprotniki, zato se ga seveda tudi tako bojijo; med drugim mu priznavajo tudi njegovo profesionalno znanje s področja obrambe. Torej, če bi Janša kaj vedel ali imel vpliv na razpisne pogoje, potem bi bili ti pogoji zagotovo popolnoma jasni in transparentni, napisani po standardih, ki na splošno veljajo v Evropi, t.j. sodelovanje špekulantov na razpisih je v največji možni meri onemogočeno. Posledično se tako STO sploh ne bi mogla kar tako prijaviti na razpis oz. bi bila že ob prijavi, zaradi neizpolnjevanja bistvenega pogoja, t.j. posedovanje mednarodno verificiranega osemkolesnika, takoj izločena. Afera Patria se v tem primeru sploh nikoli ne bi mogla niti zgoditi. Torej, če bi Janša res imel vpliv na Erjavca ali na službe, ki so razpis pripravljale, potem kot profesionalec na tem področju, zagotovo ne bi dopustil tako raztegljivih razpisnih pogojev in s tem posledično tudi verjetna zakulisna mešetarjenja in izsiljevanja oz. ohranjanje STO s svojim »Krpanom« kot enega od igralcev v tej zgodbi.  

Leta 2012 sem na letalu iz Evrope v ZDA spoznal vrhunskega finskega strokovnjaka, ki je v Sloveniji delal za Patrio. Razlagal mi je kako temeljito je bil preiskan s strani finskih organov. »I am clear in this case«, je dejal oz. po slovensko: »Sem popolnoma čist v tej zadevi«. Finci so očitno svoje preiskave pri ljudeh, ki so bili povezani s SLO, opravili že pred letom 2012. Dobro se spominjam tudi še njegove pripombe, ki jo je izrekel glede afere Patria v povezavi s SLO: »Your domestic policy«, oz. poenostavljeno povedano: afera Patria je vaša slovenska politična kuhinja.

Zakaj v SLO sploh obstajajo predsednik države in varuhi človekovih pravic?

V tem primeru omenjeni nosilci državnih inštitucij svojega obstoja zagotovo ne opravičujejo. Skrivajo se za nekimi pravnimi formami, pri čemer pa jih omenjena vsebina življenja v SLO kot posledica deviacij in zlorab državnih organov sploh ne zanima. Če glede deviacij in zlorab javnih inštitucij v SLO ne morejo nič narediti, nič javnega izreči, se temu početju jasno postaviti po robu, itd., potem so ti predstavniki ljudstva sami sebi namen. Biti pasiven v taki situaciji, to na nek način pomeni vsaj intimno odobravati te negativne procese. Takih predstavnikov naroda ne rabimo več, naj takoj odstopijo! Zavedati se morajo, da floskuli »we need only time« v SLO  nihče več ne verjame. Nekateri bi pa radi še kar naprej nek dodaten čas in denar, t.j. privilegije za svojo osebnostno rast. Razvojni psihologi znajo veliko povedat o kvalitativnem preskoku v človekovi osebni rasti v času, ko se posameznik začne zavedati posledic svojih dejanj in zanje postane tudi odgovoren.

Janšo jim je sicer uspelo oslabiti vendar še zdaleč ne do take mere, kot so načrtovali. Tako arhitekti afere Patria še vedno potrebujejo nek dodatni čas za nadaljevanje aktivnosti proti Janše. Zato kar malo dvomim, da bo Janša dosegel vse svoje zadoščenje pred US. Menim, da je v igri oz. na tehtnici smisel vsega »vloženega dela« botrov proti Janši v vseh zadnjih 25 letih. Če bi sedaj botri na US glede Janše popolnoma izgubili, bi se posledično zgodilo tudi njihovo razkritje in s tem tudi njihova neizmerna podlost, pritlehnost, zavajanje medijev, itd v odnosu do Janše ter tudi do SLO javnosti, kredibilnost njihove 70-letne kontinuitete bi padla iz nizkega na še nižje, itd. Mislim, da ne bodo stali križem rok, zato bodo verjetno pritiski na US zelo veliki. Zato domnevam, da bodo na US Janši verjetno priznali nekaj glede kršenja človekovih pravic v procesih, ostalo bo pa najbrž ostalo po starem. Nekateri novinarji že natolcujejo, da so Janši res bile kršene človekove pravice, da pa to glede njegove obsodbe nič bistvenega ne spremeni; to je res podlo zavajanje! Tako bo Janša verjetno moral del svoje pravice še vedno iskati tudi pred ESČP. To bo pa trajalo morda še dve leti. Do takrat pa ga bodo, tako kot to počnejo sedaj, povsod izrivali in vmes se bodo morda zgodile tudi še kake predčasne volitve in nove obtožbe. Janša mora tako za vsak primer imeti na sebi nalepljen nek »sramotilni madež«, zato, da lahko v Sloveniji po njihovi predstavi potekajo t.i. »prave demokratične volitve«. Na ta izvajanja me žal napeljuje dosedanja logika, ki izhaja iz tako iz procesov kot tudi drugih podlih aktivnosti botrov proti Janši. Upam pa, da se zelo motim, morda pa bodo na US bolj pogumni.