Skladno s planom monitoringa voda na teritoriju RS in s strategijo razvoja centrov HIPO (Hitra intervencija in posredovanje) za Srednjo in Jugovzhodno Evropo smo se odločili, da na področju od Rt. Savudrija do Debelega rtiča skladno s planom razvoja Mediteranskega inštituta za monitoring za leto 2010 do 2015, postavimo nadzorno eko plovilo, ki bo imelo popolnoma inovativno konstrukcijo korita in hibridni pogon v kombinaciji s sončnimi celicami. Plovilo bo dolžine 10 metrov in bo namenjeno nadzoru predhodno omenjenega akvatorija.

Plovilo bo namenjeno in opremljeno za ekološki nadzor, za naloge SAR, za šolanje posadk ter za druge aktivnosti s področja zaščite in reševanja. Šolanja se bodo lahko udeleževali gasilci, civilna zaščita, policija, služba iskanja in reševanja, prostovoljci in ostale zainteresirane pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti na vodah. Predstavitvene vožnje se bodo udeleževali vrtci in šole, hkrati bo služilo za demonstracijo gostom iz tujine in delegacijam.

Plovilo bo predstavljalo primer dobre prakse pri uvajanju inovativnih in čistih tehnologij, uvajanju pogonskih sklopov, ki jih poganja energija iz obnovljivih virov, modernizacijo potniškega prometa, vzdrževanje plovnih poti itd.

Plovilo bo v obdobju od junija do decembra 2011 opravilo preliminarne in testne raziskave ter analize prisotnosti težkih kovin in biološko kemijskega onesnaženja v vodnem stolpu, sedimentu in organizmih ter rastlinah, iz česa bo možno ugotoviti stopnjo ogroženosti naravnih habitatov zaradi onesnaženja. Z rednim monitoringom pa bo mogoče ugotoviti tudi druge vplive, ki ogrožajo obalni pas, morsko dno in morje. Z uvedbo inovativnega ekološkega plovila kot primer dobre prakse bomo trajno prispevali k ohranjanju krhkega ekološkega ravnovesja in prispevali k uveljavitvi novih standardov na področju prometa in turizma na vodi. Predstavili bomo delovanje AIS sistema ter pričeli z izdelavo katastra onesnaženosti morskega dna.

V referenčnih laboratorijih se bodo izvedle analize vzorcev v vodnem stolpu in sedimentu, vzorčenje in ocena prisotnosti v morski travi Posidonia Oceanica ter mali morski travi (Zostera noltii), kamena korala (Cladocora cespitosa), leščur (Pinna nobilis) in mali leščur (Atrina fragilis), datljevka (Pholas dactylus), morski datelj (Lithophaga lithophaga), velik morski pajek (Trachinus sp.), grdobine (lophius piscatorius), škrpine (scorpaena scrofa), lista (solea inpar), raže (raja raja), morskog goluba (myliobatis aquila), ugor (conger conger), murina (muranea helena), glavoč (gobius roulei) (pomarančasto morsko spužvo (Tethya aurantium), progasto mitro (Mitra zonata), hlapa (homarus gammarus ), škampa (nephrops norvegicus), rakovicu (maia sp.), dolgonosega morskega konjička (Hippocampus guttulans), jadranskega jesetra (Acipenser naccarii) ter kareto (Caretta caretta) in sicer od Piranskega zaliva do Debelega Rtiča. Z vzorčenjem morske vode bomo ugotovili koncentracijo kovin ter vnašanje pridobljenih podatkov v bazo in njihovo obdelavo ter izdelavo statistične analize.

V laboratoriju bomo preučili vzete vzorce morske vode, sedimenta in organizmov ter oblikovali rezultate na podlagi analiz, preučili vplive na morsko okolje, habitate, biotsko raznovrstnost in naravno dediščino, morsko ribištvo, gojišča školjk in rib, turizem, spremembo mobilnosti in reaktivnosti kovin in kemikalij, nevarnosti zaradi možnih nezgod, preučili vpliv kovin in kemijskih spojin na Morsko travo, organizme plitvega obalnega pasu in organizme v globljih vodah, preučili vplive na zaščitena območja Slovenije, pripravili študije in analize opravljenih raziskav, pripravili končna raziskovalna poročila, seznanili ciljno javnost z izsledki analiz, kar bo povečalo ozaveščenost javnosti o naravnih virih, izvedba dneva odprtih vrat na raziskovalni ladji.

Pomemben cilj bo analiza referenčnih količin vzorcev in preučitev njihovega vpliva na morsko okolje, habitate, biotsko raznovrstnost ter naravno dediščino in na njihova medsebojna razmerja, vplivi na hrvaško, slovensko in italijansko morsko ribištvo, gojišča školjk in rib, turizem in druge gospodarske panoge v regiji in vplivi na zdravje ljudi in njihovo premoženje. Posebni poudarek bo na analizi čezmejnih vplivov na morsko okolje in ljudi ter zmanjšanje degradacije naravnega okolja zaradi onesnaženja in pomanjkanja strateškega pristopa k zmanjšanju le tega.

S strokovnim ozaveščanje in informiranjem javnosti o problemu in njegovih rešitvah se bo izboljšala okoljska ozaveščenost na celotnem območju.

Rezultati monitoringa pa bodo v pomoč tudi pri izdelavi študij vpliva na okolje pri gradnji plinskih in LNG terminalov, pri planih za razširitev luk, kakor tudi pri gradnji drugih infrastrukturnih objektov. Rezultati monitoringa lahko kumulativno bistveno vplivajo na prej omenjene študije, še posebej na razvoj Marikulture.

Dejavnosti bodo trajno prispevale k izvedbi naravovarstvenih ukrepov za ohranjanje in izboljšanje habitatov ogroženih živalskih vrst in k izpolnitvi ciljev zmanjšanja tveganj za okolje in onesnaževanja okolja, izboljšanju kvalitete vode in zraka, varovanju naravnih in kulturnih virov območja in na ohranjanje dragocene biološke raznolikosti za prihodnje generacije.

Uvedba inovativnega ekološkega plovila, ki za pogon uporablja energijo iz obnovljivih virov, inovativno korito pa ne povzroča valov, ki bi ogrožali ljudi ali obalne habitate v zaprtih zalivih ali ustjih rek, bo imela trajen vpliv na stanje voda, hkrati pa bo omogočila nova delovna mesta in gospodarski napredek, skladno z načeli trajnostnega razvoja.

Projekt bo pripomogel k doseganju ciljev Lizbonske pogodbe, saj bo spodbujal večjo konkurenčnost in pripomogel k pospeševanju raziskovalne dejavnosti. Z izmenjavo dobre prakse bo spodbujal sodelovanje med državami članicami in kandidatkami članicami, kar je tudi eden izmed ciljev Lizbonske pogodbe.

Po izvedbi projekta se bo izdelala študija na podlagi opravljenih raziskav in analiz, ki bodo predstavljeni tudi širši strokovni in splošni javnosti, namen česar je pospešitev trajnostnega upravljanja okolja s pomočjo čezmejnih spodbud. Spodbujal bo okoljsko ozaveščenost v obmejnem območju in razvoj skupnih ukrepov za varstvo okolja in narave. Tako bo z implementacijo projekta doseženih tudi več ciljev Goetenburške strategije.

Projekt bo zasledoval tudi cilje Direktive 2000/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000, ki določa okvir strategije Skupnosti na področju vodne politike. Projekt bo med drugim zasledoval Strategijo za preprečevanje onesnaževanja vode.

Projekt bo prispeval k ciljem Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, saj bo z znanstvenimi in strokovnimi zmožnostmi prispeval k odpravljanju onesnaževanja, povzročenega z odmetavanjem odpadkov in drugih snovi v morje.

Pri izvedbi projekta bosta med drugimi upoštevana tudi Protokol o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, med raziskovanjem in izkoriščanjem epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podzemlja ter Protokol o preprečevanju onesnaževanja Sredozemskega morja zaradi prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja.

Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013 opozarja na degradacijo naravnega okolja zaradi onesnaževanja. Tako bo implementacija projekta prispevala k reševanju oziroma doseganju ciljev tega operativnega programa, saj bo preko varovanja okolja in narave dosežen dolgotrajen trajnostni razvoj. Projekt bo prispeval k izpolnitvi prednostnih nalog in ciljev Regionalnega razvojnega programa Južne Primorske 2007-2013 in sicer bo prispeval k zmanjšanju vpliva na okolje in naravo ter prispeval k skupnemu reševanju nalog regionalnega pomena. Projekt bo lahko posredno prispeval tudi k izoblikovanju Morske strategije Republike Slovenije, saj bodo njegovi rezultati pomagali med drugim pri opredelitvi bistvenih elementov obremenitev okolja ter opredelitvi stroškov degradacije morskega dna.

Pri implementaciji se bo upošteval tudi Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji, dejavnosti in dosežki izvedenega projekta pa bodo prispevali tudi k dosegi njegovih ciljev.

Projekt oziroma njegova izvedba bo prispeval tudi k izpolnjevanju programov Strategije razvoja Republike Slovenije do leta 2025 na področju varstva okolja. Pri implementaciji projekta se bo uporabljala visoko tehnološka oprema. Ključno osebje pri projektnih partnerjih se bo seznanilo z uporabo te visoko tehnološke opreme za namene varovanja okolja ter ohranitve in oživitve narave.