"Komponirani "nauki", ki blodijo po Zahodu."
Piše: Boštjan M. Turk*
Četrtkova Tarča je postregla z novimi presenečenji. Tanja Fajon je bila prva, ki je zbudila pozornost s svojo izjavo. Kar govori, gre sicer mimo dokaj neopaženo, ker več ali manj ponavlja eno in isto. A v nasprotju z ono domačo ptico, ki sliši na ime papagaj, je njeno fraziranje odvezano temeljnega smisla. Na primer, zelo pogosto govori, da je treba gledati v prihodnost. A glej ga zlomka, v isti sapi se gre priklanjat pred bronasti kip Borisa Kidriča, ki pooseblja prav preteklost. Pa ne vsakršno, temveč zločinsko, tisto, ki Slovence že več kot tri četrtine stoletja deli, kot jih ni delilo nič v zgodovini. Seveda je Tanja Fajon prva med politiki, ki ima vselej pri roki frazem "preseganje delitev", pa je konkurenca v disciplini izrekanja te prijazne besede huda, če ne celo zastrašujoča. Tanja Fajon nadalje kar naprej obljublja vrnitev slovenske diplomacije v jedrno Evropo, a jo fotografije vse prepogosto kažejo v družbi n
