Članek
Jurij Tepeš, Peter Prevc - hvala vama
Objavljeno Mar 28, 2015

Hvala za lakmusov papir, saj sedaj lahko zelo hitro ugotovim s kom bi si želel "zobati češnje", koga se pa raje na daleč izognem in mu seveda od daleč dopuščam njegove, iz petnih žil, (beri: kosovske bitke) potegnjene bolestne travme "nadmudrivanja".

http://ekipa24.si/clanek/pogled/andrej-miljkovic/55113d2b297c2/smo-posteni-ne-neumni-z-nasmeskom

V športu so dokaj jasno postavljena pravila igre. Resnici na ljubo, sem še najbolj zmeden pri skokih (poletih) saj mi odbitki ali pribitki vetrnih izravnav in ocene sodnikov (prosto po Staretu - norveškega falota) niso najbolj jasne. Ampak oni najbrž že vedo. Če to odmislim, so pravila igre v športu dogovorjena in vsak, ki gre v igro ve kje je linija, ki je ne smeš prestopiti, če ne želiš, da ti sodnik ne vzame žoge, katero stran količka je treba obvoziti, da nisi diskvalificiran....In da moraš, če želiš zmagati biti pač najboljši po času, doseči največ golov, košev...oz. skočiti najdlje, zbrati največ točk ali zmag, če je število točk enako.

Ampak ne! Nekateri, ki se imajo za športne eksperte, bi se nadmudrivali, kalkulirali, čohali po tleh, zavirali v zraku pri hitrosti 100km/h in verjetno celo vzvratno pristali. Brez telemarka, seveda.  Vse s svetlim ciljem – dobiti kos kristala.

Tovrstnim pametnjakovičem priporočam, da si v primeru zaprtja namesto linexa, vzamejo sprehod do vrha zaletišča, z 2,5m dolgimi deskami na nogah in prepričan sem, da bo zaprtje spremenjeno v svoje nasprotje še pred polovico zaletišča. Delavci ob njem pa bodo imeli s čiščenjem veliko dela. Zato je fikcija pisca pamfleta: »…če bi bil v vlogi Petra Prevca…«  popolnoma irelevantna in sodi v tekst približno toliko, kot njegova, verjetno na nezavednem nivoju, vedno delujoča travma kosovske bitke.

Pisec predgovora v moji knjigi je zelo lepo opisal tovrstno hinavstvo in licemerstvo, ko na deklarativni ravni zelo veliko ljudi močno obsoja dogovarjanja in ravnanja »pod mizo«, a samo do trenutka, ko ocenijo, da bi lahko imeli tudi sami neko korist s tovrstnim početjem. Pa četudi si samo na podlagi dosežka nekoga drugega, s kosom stekla, ustvariti lažen občutek zdravljenja travm več oz. manjvrednostnih kompleksov.

Zato še enkrat ISKRENA HVALA obema junakoma zgodbe (kot tudi njunim staršem, trenerjem…) za čudovit lakmusov papir.