Poslušajte moj nasvet.

Slišim vaš jok.

Prihaja skozi temo, spolzi skozi oblake, pomeša se s svetlobo zvezd in pride do mojega srca po poti iz sončnih žarkov.

Boli me smrtni krik zajca v zanki pasti, vrabca, ki trešči iz materinega gnezda, otroka, ki v ribniku hlasta po rešitvi, in sina, ki žrtvuje na križu svojo kri.

Vedite, da slišim tudi vas. Pomirite se. Lahko ste mirni.

Prinašam zdravilo za vašo žalost, saj poznam njen vzrok ... in odrešitev.

Jokate za vsemi sanjami iz otroštva, ki so se z leti razblinile.

Jokate za svojim samospoštovanjem, ki ga je uničil neuspeh.

Jokate za svojimi zmožnostmi, ki ste jih zamenjali za varnost.

Jokate za svojo edinstvenostjo, ki so jo poteptali nasilneži.

Jokate za svojim talentom, ki ste ga zapravili za napačne stvari.

Pogledate se s sramom in se v grozi obrnete stran od slike, ki se vam zrcali na gladini. Kdo je ta posmeh človeštva, ki vam strmi nazaj v obraz z izbuljenimi očmi sramu?

Kje je vsa milina vedenja, lepota postave, okretnost gibov, čistost razuma, spretnost jezika? Kdo vam je ukradel vaše bogastvo? Poznate ime tatu, tako kot ga poznam jaz?

Nekoč ste položili glavo na travnato blazino na očetovem polju in se zazrli v cerkveni svod oblakov in vedeli ste, da bo s časom vaše vse zlato Babilona.

Nekoč ste brali iz številnih knjig in pisali na mnogotere tablice, sveto prepričani, da se boste v znanju in modrosti lahko enačili in premagali celo kralja Salomona.

In letni časi se bodo zlili v leta in večnost, ko boste vladarji v svojem lastnem raju.

Se spomnite, kdo je zasadil načrte in sanje in upanje v vas?

Ne morete se. Ne spominjate se trenutka, ko ste iz materinega trebuha prvič pogledali v svet in sem položil svojo roko na vaše nežno čelo. In skrivnost, ki sem jo zašepetal v vaša majhna ušesa, ko sem vam dal svoj blagoslov?

Se spomnite najine skrivnosti? Ne morete se.

Minula leta so uničila vaš spomin in vam možgane napolnila s strahom in z dvomi in z bojaznimi in z obžalovanjem in s sovraštvom. Kjer kraljujejo te zveri, ni več prostora za vesele spomine.

Ne jokajte več. Saj sem pri vas ... in ta trenutek je ločnica v vašem življenju. Vse, kar je minilo, je kot tisti čas, ko ste spali v materinem trebuhu, kamor se ne morete vrniti. Kar je minilo je mrtvo. Naj mrtvo ostane mrtvo.

Danes se obujate iz stanja živih mrtvecev.

Danes, tako kot Elijo z vdovinim sinom, se vas bom trikrat dotaknil in oživeli boste.

Danes, kot nad Elišo s Šunamitinim sinom, bom položil svoja usta na vaša, moje oči v vaše in moje dlani na vaše in vaše telo bo postalo spet toplo.

Danes, kot Jezusu ob Lazarjevi grobnici, vam bom zapovedal, da se dvignete in šli boste iz votline prekletstva v novo življenje.

Danes je vaš rojstni dan. Ta dan je vaš novi datum rojstva. Vaše prvo življenje je bilo le vaja, kot vaja v gledališču. Sedaj pa se je zavesa dvignila. Tokrat vas gleda ves svet in vam želi ploskati. Tokrat vam ne bo spodletelo.

Prižgite sveče. Razdelite si torto. Natočite si vina. Ponovno ste se rodili.

Kot metulj iz svoje bube boste razpeli krila in odleteli ... odleteli tako visoko, kot si želite. Niti človeške ose niti bogomoljke vas ne bodo odvrnile od vašega poslanstva na vaši poti iskanja pravega bogastva življenja.

Čutite mojo roko na vaši glavi. Pomislite na mojo modrost.

Naj vam še enkrat zaupam skrivnost, ki ste jo slišali že ob rojstvu, a ste jo pozabili.

Vi ste največji čudež.

Vi ste največji čudež na svetu.

To so bile prve besede, ki ste jih kdajkoli slišali. Potem ste zajokali. Vsi jočejo.

Takrat mi niste verjeli ... in v preteklih letih se ni zgodilo prav nič, kar bi vas prepričalo. Seveda, le kako se lahko štejete za čudež, če vam spodleti še pri najbolj nezahtevnih nalogah? Le kako naj bi se šteli za čudež, ko pa imate tako malo zaupanja vase celo pri nepomembnih zadolžitvah? Le kako naj bi se šteli za čudež, ko nosite okove dolgov, ležite v postelji v mučnih nočeh brez spanca in se sprašujete, kje bi dobili denar za vsakdanji kruh?

Dovolj. Po toči ne bomo več zvonili. A koliko prerokov, koliko modrecev, koliko pesnikov, koliko umetnikov, koliko skladateljev, koliko znanstvenikov, koliko filozofov in koliko kurirjev sem vam že poslal s svojim sporočilom o vašem nebeškem poreklu, o vaših božjih sposobnostih in o skrivnostih uspeha? Kako ste ravnali z njimi?

Vseeno vas ljubim in zdaj sem pri vas, v teh besedah in izpolnjujem obljubo preroka, ki je oznanjal, da bo Gospod spet položil svojo roko, še drugič, da bi odrešil svoje ljudstvo.

Spet sem položil svojo roko. To je že drugič.

Vi ste moja sled. Nima smisla, da bi vas očitajoče spraševal, če niste vedeli, če niste slišali in če vam nisem že na začetku povedal ... ali niste že ob samem nastanku Zemlje razumeli?

Niste vedeli. Niste slišali. Niste razumeli. Rečeno vam je bilo, da ste nastali po božji podobi le za šalo, ko se je Bog delal norca.

Rečeno vam je bilo, da ste poseben košček umetnine, s prefinjenim razumom, z neskončnimi zmogljivostmi, osupljive oblike in hitrih gibov, kot angel pri dejanju in Bog pri razmišljanju.

Rečeno vam je bilo, da ste na Zemlji kot začimba v juhi.

Razkrili ste celo skrivnost, kako premikati gore in izpeljati nemogoče.

Nikomur niste verjeli. Zažgali ste svoj zemljevid do sreče, raztrgali svojo pravico do duševnega miru, pogasili sveče, ki so vam svetile ob vaši usojeni poti k slavi, in se začeli spotikati, izgubljeni in prestrašeni v temi ničevosti in samopomilovanja, dokler se niste znašli v peklu, ki ste si ga sami ustvarili.

Nato ste planili v jok in si začeli puliti lase, preklinjati nesrečo, ki vas je doletela. Niste hoteli sprejeti posledic svojih plehkih misli in dejanj lenobe, temveč ste začeli iskati grešnega kozla za svoje neuspehe. In kako hitro ste ga našli.

Obtožili ste mene! Vpili ste, da so vaše pomanjkljivosti, vaša povprečnost, pomanjkanje priložnosti, vaši neuspehi ... vse le božja volja! Zmotili ste se! Pa naredimo inventuro. Najprej si oglejmo seznam vaših pomanjkljivosti. Novega življenja si vendar ne morete zgraditi brez potrebnega orodja, mar ne?

Ste slepi? Mogoče sonce vzhaja in zahaja, pa ga ne vidite.

Ne. Vidite... in na stotine milijonov receptorjev svetlobe, ki sem jih namenil vašim očem, vam omogoča veselje ob pogledu na čarovnijo oblik: listje, snežinke, ribnik, orel, otrok, oblak, vrtnica, mavrica ... in ob pogledu na ljubezen. To je moj prvi blagoslov.

Ste gluhi? Vam je tuj zvok otroškega smeha ali joka? Ne. Slišite ... in štiriindvajset tisoč vlaken, ki sem vam jih vgradil v vsako uho, zaznava šelestenje vetra v krošnjah dreves, butanje plimnih valov ob obalo, mogočnost opernega petja, ščebetanje taščice, glasove otrok pri igri ... in besede 'Ljubim te'. Prištejte še en blagoslov.

Ste nemi? Se vaše ustnice le neslišno premikajo? Ne. Govorite ... kot nobeno drugo živo bitje. Vaše besede lahko pomirijo jeznega, opogumijo pobitega, spodbodejo obupanega, razveselijo nesrečnega, opogumijo premaganega, poučijo nevednega ... in povedo 'Ljubim te'. In prištejte še en blagoslov.

Ste nepokretni? Ali vaša nemočna postava kazi deželo?

Ne. Premikate se. Niste kot drevo, ki mora nepremično, obsojeno na majhno plat zemlje trpeti nasilje vetra in sveta. Lahko se pretegnete in tečete in plešete in delate, saj sem vaše telo ustvaril iz petstotih mišic, dvesto kosti in več kot enajst kilometrov živčnih vlaken in vse povezal v celoto, ki vam služi. Prištejte še en blagoslov.

Ste neljubljeni ali ne ljubite? Se dan in noč pogrezate v osamljenost?

Ne. Nič več. Kajti sedaj poznate skrivnost ljubezni: da bi prejeli ljubezen, jo moramo dajati, ne da bi zahtevali njeno povračilo. Ljubiti zaradi izpolnitve, zadovoljstva ali ponosa ni prava ljubezen. Ljubezen je darilo, za katerega nočemo povračila. Zdaj veste, da nas nesebična ljubezen izpolnjuje že sama po sebi. Četudi je naša ljubezen neuslišana, še ni izgubljena, kajti neuslišana ljubezen se bo vrnila nazaj in nam ozdravila in očistila srce. Prištejte še en blagoslov. Tega lahko štejete dvojno.

Je vaše srce slabo? Ali pušča in se muči, da bi vas ohranilo pri življenju?

Ne. Imate močno srce. Dotaknite se svojih prsi in poslušajte njegovo bitje, utripanje, uro za uro, podnevi in ponoči, šestintrideset milijonov udarcev na leto, leto za letom, ko ste budni ali ko spite črpa vašo kri in jo pošilja po več kot sto tisoč kilometrov ven, arterij in žil ... vsako leto prečrpa več kot tri milijone litrov krvi. Človek še nikoli ni ustvaril tako zmogljivega stroja. Prištejte še en blagoslov.

Imate obolelo kožo? Se ljudje z grozo obračajo vstran, ko se jim približate? Ne. Vaša koža je čista in čudovita stvaritev. Potrebuje le vašo skrbno nego, malo mila in olja. Skozi čas bo vsaka kovina izgubila lesk in zarjavela, a ne vaša koža. Sčasoma se bo obrabila še tako trden kovinski oklep, a ne ta plast, ki sem jo ustvaril in ovil okrog vašega telesa. Neprestano se obnavlja, stare celice nadomestijo nove, tako kot boste vi svoj stari jaz nadomestili z novim. Prištejte še en blagoslov.

So vaša pljuča onesnažena? Se z muko borite za vsak dih življenja?

Ne. Vaša pljuča vas držijo pri življenju tudi v najbolj neprijaznem okolju vaše lastne izdelave in se nenehno trudijo in prečiščujejo kisik, ta vir življenja, skozi šest milijonov odprtinic in hkrati očiščujejo vaše telo nevarnih plinov. Prištejte še en blagoslov.

Je vaša kri zastrupljena? Je razredčena z vodo in zastrupljena z gnojnico?

Ne. V vaših šestih litrih krvi je dvaindvajset milijonov molekul in v vsaki molekuli se atomi vrtijo s hitrostjo več kot desetih milijonov obratov na sekundo. Vsako sekundo umre dva milijona rdečih krvničk, a nadomesti jih dva milijona novih v procesu obnavljanja, ki se ni ustavilo vse od vašega rojstva naprej. Do sedaj se je obnavljanje vedno dogajalo v vaši notranjosti, sedaj pa se bo na zunanji strani. Prištejte še en blagoslov.

Ste šibkega uma? Ne morete več samostojno misliti? Ne, nasprotno. Vaši možgani so najbolj zapletena struktura v vesolju. V slabem poldrugem kilogramu je trinajst milijard možganskih celic, kar trikrat več jih je, kot je ljudi na zemlji. Da bi vam pomagale shraniti vsako zaznavo, vsak zvok, vsak okus, vsak vonj in vsako dejanje, ki ste ga doživeli od trenutka svojega rojstva, sem vam v vaše možganske celice vgradil več kot tisoč milijard milijonov beljakovinskih molekul. Vsak dogodek iz vašega življenja vas čaka, da se ga spomnite. Vašim možganom v pomoč pri nadzorovanju vašega telesa sem vanj vgradil štiri milijone na bolečino občutljivih celic, petsto tisoč detektorjev dotika in več kot dvesto tisoč temperatumih senzorjev. Noben narod nima tako dobro zavarovane zakladnice. Nobeden od vaših starodavnih čudežev ni večji od vas.

Vi ste moja najbolj dovršena stvaritev. Znotraj vas je dovolj atomske energije, da bi uničili vsa svetovna velemesta ... in jih ponovno zgradili.

Ste siromašni? Je vaša denarnica prazna? Ne. Bogati ste! Ravnokar sva skupaj preštela vse vaše bogastvo. Poglejte si seznam. Še enkrat preštejte. Veselite se vašega bogastva!

Zakaj ste izdali sami sebe? Zakaj vpijete, da so vam vzeli vse blagoslove človeštva? Zakaj ste se prepustili zmotnemu prepričanju, da nimate moči za spremembo? Ste se poslovili od talentov, čutov, sposobnosti, užitkov, instinktov, čustev in ponosa? Ste se poslovili od upanja? Zakaj ždite v temi, poraženi velikan, in čakate na sočutnega voznika, da vas odpelje v prijetno praznino in brezupnost pekla?

Pa toliko imate. Vaši blagoslovi se kopičijo čez rob čaše ... vi pa se jih ne zavedate, ste kot zaradi razkošnega življenja razvajeni otroci, ker sem vas tako bogato in prostodušno obdaril.

Odgovorite mi.

Odgovorite sebi.

Kateri bogataš, star in bolan, šibak in nemočen, bi ne zamenjal vsega zlata v svojem trezorju za blagoslove, do katerih ste vi tako ravnodušni.

Vedite, da je prva skrivnost na poti k sreči in uspehu to, da ste že zdaj lastnik vseh potrebnih lastnosti, da bi dosegli slavo. Moji blagoslovi so vaš zaklad, vaše orodje, s katerim lahko zgradite, in začnite že danes, temelje za novo, boljše življenje.

Zato vam pravim: preštejte svoje blagoslove in zavedajte se, da ste že zdaj moja največja umetnina. To je prvo pravilo, ki ga morate upoštevati, da bi lahko naredili največji čudež na svetu - da bi se vrnili iz stanja živega mrtveca nazaj med ljudi.

In bodite hvaležni za izkušnje, ki ste si jih pridobili v revščini. Tisti, ki ima malo, še zdaleč ni reven, reven je le tisti, ki si želi, imeti veliko... Prava varnost ni v stvareh, ki jih imate, ampak v stvareh, brez katerih lahko živimo.

Kje so slabosti, ki so bile vzrok vašega neuspeha? Obstajale so le v vaši domišljiji.

Preštejte svoje blagoslove. Drugo pravilo ni da1eč od prvega. Razglasite svojo edinstvenost.

Obsodili ste se na pokopališče za reveže in tam ležite, ne morete si oprostiti svojih neuspehov, uničujete se s sovraštvom do sebe, s samoobtoževanjem in usmerjate svoje zločine proti sebi in drugim.

Ali niste zbegani?

Se sprašujete, zakaj vam lahko oprostim vaše neuspehe, vaše grehe, vaše obžalovanja vredno vedenje, ko si še sami ne morete odpustiti?

Povem vam tri razloge. Potrebujete me. Niste posameznik v čredi, ki drvi v uničenje s svojo sivo gmoto povprečnosti. In ... vi ste edinstveni.

Pomislite na Rembrandtovo sliko, Degasov bakrorez, Stradivarijevo violino ali Shakespearovo dramo. Tako visoko ceno imajo zaradi dveh razlogov: njihovi stvaritelji so bili mojstri svojega poklica in obstoja le peščica takih predmetov. Vendar obstaja vseeno več kot le en sam primerek.

Če pomislite na vse to, potem ste vi najbolj dragocen zaklad na zemeljskem obličju, saj veste, kdo vas je ustvaril, in da ste edinstven primerek.

Nikoli do sedaj, kljub sedemdesetim milijardam ljudi, ki so že živeli na tem planetu, še ni bilo osebe, ki bi vam bila enaka.

Nikoli več, do konca časa, ne bo nikogar, ki bi vam bil enak.

Do sedaj niste z ničemer pokazali, da se zavedate svoje edinstvenosti in da jo cenite.

Pa vendar ste najbolj edinstvena stvar na svetu. Iz vašega očeta se je v vrhuncu ljubezni izlilo morje semena ljubezni, skoraj štiristo milijonov semenc. Ko so plavala v notranjosti vaše matere, so počasi vsa spustila dušo in umrla. Vsa ... razen enega! To ste bili vi.

Edino vi ste vztrajali v ljubeči toplini materinega telesa v iskanju svoje druge polovice, ene same materine celice, tako majhne, da bi jih moralo biti dva milijona, če bi hoteli napolniti z njimi želodovo kapico. Edino vi ste kljub vsem nasprotujočim dejavnikom v nevarnem oceanu teme vztrajali, vi ste našli neskončno majhno celico, ste združili z njo in spočeli novo življenje. Vaše življenje.

Prišli ste in kot vsak otrok s seboj prinesli sporočilo, da še nisem obupal nad človekom. Dve celici združeni v čudež. Dve celici, v vsaki triindvajset kromosomov in v vsakem kromosomu na stotine genov, ki vodijo vsako vašo lastnost, od barve oči do šarma vaše osebnosti in zmogljivosti vaših možganov.

Glede na vse možnosti, ki se mi ponujajo s štiristo milijoni genov vašega očeta in s stotinami genov vaše matere v vsakem kromosomu, bi lahko ustvaril tristo tisoč milijard človeških bitij ... in niti dva si ne bi bila enaka.

A koga sem ustvaril?

Vas! Enega in edinega. Edinega med edinstvenimi. Neprecenljiv zaklad, ki ga predstavljajo sposobnosti razuma, govora, gibanja, dejanj in takega izgleda, kot ga nima nihče drug, ki je kdaj živel, živi ali bo živel.

Zakaj se cenite v drobižu, ko pa ste vredni milijonov? Zakaj ste prisluhnili tistim, ki so vas poniževali ... še več, zakaj ste jim verjeli? Poslušajte moj nasvet! Ne skrivajte več v temi svoje edinstvenosti. Pokažite jo v vsej luči. Pokažite jo svetu. Ne prizadevajte si hoditi tako, kot hodijo vaši bratje, govoriti, kot govorijo vaši voditelji ali početi, kar počnejo povprečneži. Nikoli ne počnite, kar počnejo vsi! Nikoli ne posnemajte! Kajti nikoli ne veste, če mogoče ne posnemate zla. Kdor pa posnema zlo, gre vedno dlje kot tisti, ki mu je bil za vzgled, medtem ko tisti, ki posnema dobro, nikoli ne bo enak originalu. Ne posnemajte nikogar! Pokažite svetu svojo edinstvenost in svet vas bo obsul z zlatom. To je torej drugo pravilo.

Razglasite svojo edinstvenost.

In zdaj ste slišali dve pravili. Preštejte svoje blagoslove! Razglasite svojo edinstvenost!

Brez pomanjkljivosti ste. Niste povprečneži.

Prikimajte. Prisilite se v smehljaj. Priznajte svojo samoprevaro.

Se spomnite vaše naslednje tožbe? Nikoli ne dobite priložnosti?

Poslušajte moj nasvet in tudi ta težava bo izginila, kajti zdaj vam bom izdal pravilo, z upoštevanjem katerega boste uspeli prav pri vsakem podvigu. Stoletja nazaj so ga vaši predniki prvič slišali na gori. Nekateri so mu sledili in njihovo življenje je obrodilo bogate sadove sreče, uresničitve, zlata in duševnega miru. Večina jih ni poslušala, kajti iskali so čarobne rešitve, kriva pota in čakali na hudobca z imenom sreča, da bi jim prinesel bogastvo življenja. Čakali so zaman ... tako kot ste čakali vi - in potem so jokali ... tako kot ste jokali vi, in za svojo nesrečo okrivili mojo voljo.

To je enostavno pravilo. Mlado ali staro, berači in kralji, beli ali črni, moški in ženske ... vsi lahko s pridom uporabijo to skrivnost, kajti med vsemi pravili in govori in zapiski o uspehu je le eno vedno obrodilo sadove ... Če vam kdo veli, da pojdite po poti kilometer daleč z njim ... pojdite dva.

To je torej tretje pravilo... Skrivnost, ki vam bo prinesla toliko bogastva in zadovoljstva, kot si še sanjati niste upali. Pojdite po poti še kilometer dlje, kot je potrebno!

Edina zanesljiva pot k uspehu je, da opravite svoje delo bolje in v večjem obsegu, kot vam je bilo naloženo, ne glede na to, kakšno je. Odkar svet stoji se te poti držijo vsi uspešni ljudje. Zatorej vam povem, da boste obsojeni na povprečnost vse dotlej, dokler boste opravljali samo toliko dela, za kolikor ste plačani.

Ne mislite, da boste oškodovani, če boste vložili v svoje delo več truda kot je vredno srebro, v katerem vam ga bodo poplačali. Kajti obstaja nihalo življenja in vaš danes nepoplačani trud, ki ga boste vložili, vam bo jutri povrnjen desetkratno. Povprečnež ne gre nikoli še kilometer dlje po poti, kajti le zakaj bi sam sebe oškodoval, si misli. A vi niste povprečneži. Iti po poti dlje, kot je potrebno, je vrlina, ki si jo morate prisvojiti po svoji lastni volji. Ne morete, ne smete se ji izogniti. Izogibajte se ji in počnite tako malo kot ostali - in odgovornost za vaš neuspeh sloni na vaših ramenih.

Če boste naredili uslugo, boste za to prejeli pravično plačilo, in če boste odklonili pomoč, boste prikrajšani za nagrado. Povod in posledica, način izpeljave in končni rezultat, setev in žetev so neločljivo povezani. Posledica se skriva že v povodu, končni rezultat je določen že v načinu izpeljave in žetev je odvisna od semena.

Pojdite kilometer dlje!

Ne belite si glave, če služite nehvaležnemu gospodarju. Še bolj mu služite.

Pustite meni namesto njega postati vaš dolžnik, kajti tako ste lahko prepričani, da bo vsaka dodatna minuta, vsako nesebično dejanje bogato poplačano. Naj vas ne skrbi, če boste morali na svojo nagrado malce počakati. Vedite, da dlje ko čakate nanjo, boljše bo za vas ... zamudne obresti na zamudne obresti so največja korist, ki jo lahko imate od tega pravila.

Ne morete zahtevati uspeha, lahko si ga le prislužite... In zdaj poznate veliko skrivnost, ki jo morate vedeti, da bi uživali sadove tega redkega drevesa.

Pojdite še kilometer dlje, kot je potrebno!

Kje je kraj, kjer ste jokali, da niste dobili priložnosti? Poglejte! Ozrite se okoli sebe. Se včeraj ste tu valjali po iztrebkih samopomilovanja, danes pa vzravnano stopate po zlati preprogi. Nič se ni spremenilo ... razen vas. Vi ste vse!

Vi ste največji čudež.

Vi ste največji čudež na svetu.

Zdaj imate tri pravila za srečo in uspeh.

Preštejte svoje blagoslove! Razglasite svojo edinstvenost! Pojdite še kilometer dlje, kot je potrebno!

Bodite potrpežljivi pri svojem napredovanju. Preden boste s hvaležnostjo prešteli svoje blagoslove, s ponosom razglasili svojo edinstvenost in preden boste šli kilometer za kilometrom dlje po poti, bo preteklo precej časa - tega ne boste dosegli kar čez noč. Vendar pa tisto, kar si pridobimo s trudom, najdlje ohranimo, tako kot bolj cenijo bogastvo ljudje, ki si ga sami prislužijo, kot tisti, ki so ga podedovali.

Ne bojte se, ko vstopate v novo življenje. Vsako plemenito pridobitev spremlja kanček tveganja. Kdor se boji tveganja, ne more pričakovati, da bo kaj pridobil. Zdaj veste, da ste čudež. In čudež ni povezan s strahom.

Bodite ponosni. Zagotovo niste nastali ob trenutni muhi raztresenega stvarnika, ki je slučajno eksperimentiral v laboratoriju življenja. Niste sužnji sil, ki jih ne bi zmogli razumeti. Vi ste prepričljiv dokaz moje volje in moje ljubezni, in ne volje ali ljubezni kogarkoli drugega. Ustvarjeni ste bili z namenom.

Občutite mojo roko. Prisluhnite mojim besedam.

Potrebujete me ... in jaz potrebujem vas.

Obnoviti moramo svet ... in če je za to potreben čudež, je to za nas le mačji kašelj. Vi in jaz smo čudež in zdaj imamo drug drugega.

Že od dneva, ko sem vas oblikoval iz velikanskega vala in vas nemočne vrgel na peščeno obalo, nisem izgubil vere v vas. Če bi štel čas kot vi, bi bilo to petsto milijonov let nazaj. Uporabil sem veliko modelov, številne oblike in velikosti preden sem v vas pred nekaj več kot trideset tisoč leti dosegel dovršenost. V vseh teh letih je postalo končno odveč, da bi se še trudil izboljšati svoj model.

Kajti kako naj bi izboljšal čudež? Vi ste bili čudovita paša za oči in zadovoljen sem bil. Podaril sem vam ta svet in vas postavil za gospodarje. Potem sem vam želel omogočiti, da bi v polni meri razvili vse svoje sposobnosti, zato sem položil svojo roko na vas, še enkrat, in vam podaril zmogljivosti, ki jih do današnjega dne ni poznalo nobeno drugo živo bitje v celotnem vesoljnem svetu.

Dal sem vam moč mišljenja.

Dal sem vam moč ljubezni.

Dal sem vam moč volje.

Dal sem vam moč smeha.

Dal sem vam moč domišljije.

Dal sem vam moč ustvarjalnosti.

Dal sem vam moč načrtovanja.

Dal sem vam moč govora.

Dal sem vam moč molitve.

Moj ponos, kar se tiče vas, ni poznal meja. Bili ste moja največja stvaritev, največji čudež. Dovršeno živo bitje. Bitje, ki se je lahko prilagodilo vsakršnim razmeram, se znašlo v vsakršni stiski, se uprlo vsakršni preizkušnji. Bitje, ki lahko samo in brez mojega vmešavanja vodi svojo usodo. Bitje, ki lahko vsako zaznavo in občutje z močjo svojih misli in odločnosti, in ne z instinktom, spremeni v katerokoli dejanje, ki se mu zdi v najboljšo korist sebi ali človeštvu.

Tako smo torej prispeli do četrtega pravila o uspehu in sreči ... kajti dal sem vam še eno sposobnost, tako mogočno sposobnost, da je ne posedujejo niti moji angeli.

Dal sem vam ... moč odločanja.

S tem darilom sem vas dvignil celo nad svoje angele ... kajti angeli nimajo svobodne volje, da bi se lahko odločili za greh. Dal sem vam popoln nadzor nad vašo usodo. Dal sem vam vedeti, da si morate sami določiti svojo nrav v skladu s svojo svobodno voljo. Po naravi niste ne zemeljski ne nebeški, zato ste imeli svobodno izbiro, da se izoblikujete tako, kakor vam je všeč. V vaših rokah je bila moč odločitve, pasti v najbolj degenerirano in nizkotno obliko življenja, pa tudi moč, ki je izhajala iz vaše duše, preroditi se v višjo obliko, v nebeško obliko.

Nikoli vam nisem vzel vaše mogočne moči, moči odločanja.

Kaj ste storili s to strahovito močjo? Poglejte se. Pomislite na odločitve, ki ste jih v življenju sprejeli, in se zdaj spomnite tistih grenkih trenutkov, ko ste padli na kolena in si želeli imeti možnost, da bi se lahko še enkrat odločili.

Kar je minilo je minilo, ... Zdaj poznate štiri pravila o sreči in uspehu... Modro uporabljajte svojo moč odločitve!

Odločite se, da boste ljubili ... in ne sovražili.

Odločite se, da se boste smejali ... in ne jokali.

Odločite se, da boste ustvarjali ... in ne uničevali.

Odločite se, da boste vztrajali ... in ne odnehali.

Odločite se, da boste hvalili ... in ne opravljali.

Odločite se, da boste zdravili ... in ne ranili.

Odločite se, da boste dajali ... in ne kradli.

Odločite se, da se boste lotili danes ... in ne odlagali na jutri.

Odločite se, da boste rasli ... in ne gnili.

Odločite se, da boste molili ... in ne preklinjali.

Odločite se, da boste živeli ... in ne umrli.

Zdaj veste, da vaši neuspehi niso moja volja, kajti dane so vam bile vse zmogljivosti. Kopica dejanj in misli, zaradi katerih ste pristali na odpadu človeštva, je vaša ... in ne moja zasluga. Očitno sem vašo majhno osebnost obdaroval s preveč mogočnimi sposobnostmi. Toda zdaj ste odrasli, veliki in modri ... in vsi sadeži te dežele pripadajo vam.

Niste le človeško bitje, ste človek, ki se prebija.

Sposobni ste velikih, čudovitih dejanj. Imate neomejene zmogljivosti. Katero drugo bitje izmed vseh mojih stvaritev je obvladalo ogenj? Katero drugo bitje izmed vseh mojih stvaritev je premagalo težnost in prebodlo nebesa, premagalo bolezni in kugo in sušo?

Nikoli več se ne ponižujte!

Nikoli več se ne sprijaznite samo z drobtinicami življenja!

Nikoli več ne skrivajte svojih talentov, od današnjega dne dalje!

Spomnite se, kako otroci rečejo: "Ko bom velik." A le kaj nam bo to? Kajti ko so veliki, pravijo: "Ko odrastem." In ko odrastejo, pravijo: "Ko se bom poročil." Toda le kaj konec koncev pomeni poroka? Stavek se kasneje glasi: "Ko bom šel v pokoj." In ko gre človek v pokoj, se ozre nazaj na pokrajino, ki jo je prehodil. Hladen veter brije čeznjo in nekako je zamudil vse in zdaj ni več ničesar.

Uživajte ta dan, danes ... in jutri, jutri.

Izvedli ste največji čudež na svetu.

Vrnili ste se iz stanja žive smrti.

Ne boste več čutili samopomilovanja in vsak nov dan bo izziv in vam bo v veselje.

Ponovno ste se rodili... Toda tako kot prej si še vedno lahko izberete neuspeh in obup ali pa uspeh in srečo. Odločitev je vaša! Odločitev je samo vaša. Jaz lahko samo opazujem, kot prej ... s ponosom ... ali z žalostjo.

Zapomnite si torej štiri pravila sreče in uspeha.

Preštejte svoje blagoslove.

Razglasite svojo edinstvenost.

Pojdite še kilometer dlje, kot je potrebno!

Modro uporabljajte svojo moč odločitve.

In na koncu naj dodam še zadnje pravilo, ki bo zaokrožilo vse ostale štiri. Počnite vse z ljubeznijo ... z ljubeznijo do sebe, z ljubeznijo do drugih in z ljubeznijo do mene.

Obrišite si solze! Iztegnite roko, dajte mi roko in se vzravnajte!

Naj vam snamem siva oblačila, ki so vas utesnjevala. Na ta dan vas obveščam.

VI STE NAJVEČJI ČUDEŽ NA SVETU!