Šamani starodavne Mehike,

njihove misli o življenju,

smrti in vesolju

Jeziti se na ljudi pomeni, da imamo njihova dejanja za pomembna.

¬¬¬

Vse poti so enake: ne vodijo nikamor. Kljub vsemu pa pot brez srca ni nikoli prijetna. Po drugi strani pa je pot s srcem lahka – bojevniku se ni treba truditi, da bi jo vzljubil; potovanje po njej je polno radosti; vse dokler človek stopa po taki poti, je z njo eno.

¬¬¬

Občutek pomembnosti naredi človeka težkega, okornega in plitvega. Bojevnik pa mora biti lahek in gibljiv.

¬¬¬

Bojevnik si izbere pot s srcem, katerokoli pot, in ji sledi; pri tem pa se veseli in smeji.

¬¬¬

Običajni človek se preveč ubada s tem, da ima koga rad ali pa da ima kdo drug rad njega. Bojevnik ima preprosto nekaj rad., to je vse. Rad ima karkoli in kogarkoli hoče, kar tako.

¬¬¬

Odrekanje je način ugajanja samemu sebi. Prepuščanje odrekanju je daleč najhujše; sili nas v to, da verjamemo, kako počnemo nekaj velikega, v resnici pa se le ubadamo sami s seboj.

¬¬¬

Namera ni misel ali stvar ali želja. Namera je nekaj, kar lahko povzroči, da človeku uspe, kadar mu pamet govori, da je že premagan. Deluje tudi takrat, kadar se bojevnik prepušča. Namera ga naredi neranljivega. Namera pošlje šamana skozi zid, skozi prostor, v neskončnost.

¬¬¬

Osebna moč je občutek. Nekaj takega kot imeti srečo. Ali pa ji lahko rečemo razpoloženje. Osebna moč je nekaj, do česar pridemo po boju, ki traja vse življenje.

¬¬¬

Bojevnik ne pozna obžalovanja za tisto, kar je bil storil, kajti če obravnavamo svoja dejanja kot hudobna, grda ali zlobna, pomeni, da pripisujemo svojemu jazu pretirano pomembnost.

¬¬¬

Samozavest bojevnika ni samozavest običajnega človeka. Običajni človek išče gotovost v očeh gledalca in temu pravi samozavest. Bojevnik pa išče brezgrajnost v svojih očeh in temu pravi ponižnost. Običajni človek je pripet na druge ljudi, medtem ko je bojevnik pripet samo na neskončnost.

¬¬¬

Pride čas, ko zmore bojevnik opraviti določene stvari, ki jih leta nazaj ni mogel storiti. Te stvari se same niso spremenile; spremenil se je bojevnikov pogled na samega sebe.

¬¬¬

Bojevniki ne zmagujejo z butanjem glave ob zid, pač pa zidove zavzamejo. Bojevnik zid preskoči, ne pa poruši.

¬¬¬

Osnovna razlika med običajnim človekom in bojevnikom je ta, da bojevnik na vse gleda kot na izziv, medtem ko običajni človek na vse gleda kot na blagoslov ali prekletstvo.

¬¬¬

Običajni človek je pozoren na vse samo takrat, kadar meni, da bi moral biti. Stanje bojevnika pa je tako, da je pozoren na vse ob vsakem trenutku.

¬¬¬

Samopomilovanje je nekomu koristno, ker mu daje občutek pomembnosti in prepričanje, da si zasluži boljše pogoje, boljše ravnanje, ali pa ker ni pripravljen prevzeti odgovornosti za dejanja, ki so ga privedla v tako stanje, da se je oglasilo samopomilovanje.

¬¬¬

Kadar nimamo česa izgubiti, postanemo hrabri. Plašni smo samo dotlej, dokler se imamo še česa oklepati.

¬¬¬

Kadar hoče bojevnik poplačati vse usluge, ki jih je bil prejel, pa nima nikogar, da bi nanj naslovil svoje plačilo, lahko plačilo ponudi človeškemu duhu. Ta račun je vedno zelo prazen, in kolikor že položimo nanj, smo dali več ko dovolj.

¬¬¬

Vsaka navada potrebuje vse svoje sestavne dele, da bi delovala. Če kakšen del manjka, navada razpade.

¬¬¬

Jedro našega bitja je dejanje zaznavanja, čarovnija našega bitja pa dejanje zavedanja. Zaznavanje in zavest sta ena sama delujoča, nerazdružljiva enota.

¬¬¬

Odločamo se samo enkrat. Takrat se odločimo, ali bomo bojevniki ali pa običajni ljudje.

¬¬¬

Dejanja ljudi se ne tičejo več bojevnika, ki nima nikakršnih pričakovanj. Nekakšen nenavaden mir postane prevladujoča sila v njegovem življenju. Dobil je enega izmed konceptov bojevniškega življenja – odmaknjenost.

¬¬¬

Samopomembnost je človekov največji sovražnik. Občutek prizadetosti zavoljo takih in drugačnih dejanj soljudi ga slabi. Zaradi samopomembnosti preživi večino svojega življenja užaljen zaradi nečesa ali nekoga.

¬¬¬

Najhuje, kar nas lahko doleti, je smrt, in ker je to že tako ali tako naša nespremenljiva usoda, smo svobodni. Tisti, ki izgubi vse, se nima več česa bati.

¬¬¬

Bojevnik ne potuje v neznano zaradi pohlepa. Pohlep deluje samo v svetu običajnih zadev. Da si drznemo potovati v tisto strašno samotnost neznanega, nas mora gnati nekaj več kot le pohlep: ljubezen. Čutiti moramo ljubezen do življenja, do zapletov, do skrivnosti. Imeti moramo neutešljivo radovednost in jekleno drobovje.

¬¬¬

Če hočemo pustiti čarobnosti, da se nas polasti, moramo le pregnati dvome iz svojih misli. Ko dvomi izginejo, vse postane mogoče.

¬¬¬

Šamani so razkrili samopomembnost in odkrili, da gre za samopomilovanje, ki se kaže kot nekaj drugega.

¬¬¬

Usoda človeka je, da sluti svoje skrite zmožnosti, vendar pa si jih ne upa uporabiti.