Tao o katerem govorimo,

ni neskončni Tao.

Ime, ki ga lahko izgovorimo,

ni popolno ime.

Tao ima ime in ga nima.

Brez imena je izvor vsega,

z imenom pa je Mati tisočerih stvari.

Če si brez želja, lahko spoznaš skrivnost.

Kadar imaš želje, vidiš le odsev skrivnosti.

In skrivnost nam odpre vrata razumevanja.

Obstajajo stvari, ki se jih ne da razumsko razložiti. Pogosto se odločamo, ali se bomo držali samo tistega, kar lahko razumemo, kar lahko začutimo s svojimi čutili. To je nekakšna prostovoljna omejitev ali celo neumnost. Lahko pa v tisto, česar ne razumemo in za kar nimamo dobre razlage, preprosto verjamemo. Namesto spoznanja vera. Do skrivnosti življenja je treba stopiti z zavestjo, da ne vemo. In z namenom vedeti. Jasen, strasten namen. Želja nas pripelje le do sence skrivnosti. A senca, ime, še ni skrivnost. Kot se z besedo voda ne moremo odžejati. Tako nam tudi koncepti ne prinesejo ustreznega spoznanja. Včasih je treba pogledati stvari brez poimenovanja, brez sodb in brez prepričanj. Le tako počasi pridemo do pravega in trdnega spoznanja. Zato smo tu, kajne?

Te misli je vzpodbudil prvi verz Tao de jinga kitajskega modreca Lao Zija.