Veter je zavijal okoli starih debelih smrek in nosil s seboj snežinke, ki so plesale v ritmu tanga. Zavita v debel krznen plašč se je tresla od mraza na zadnjem sedežu kočije, ki je poskakovala po luknjasti makadamski cesti. Kočijaž je jezno priganjal črna velika Frizijca, mudilo se mu je, kajti gospodar je že čakal. Konja sta bila prepotena, med zadnjima nogama pa se je pojavila belo rumena pena. V zraku je švisnilo, bič se je upognil naprej in nato bliskovito nazaj, pok, konja sta zastrigla z ušesi in pospešila svoj galop. V mislih je že plesala s svojim princem, v veliki beli dvorani. Edino luknje na cesti so zmotile njen ritem valčka tesno objetega z veličastnimi freskami na stenah. Kočijaž zategne vajeti in umiri konja, cesta se je začela strmo dvigati proti gradu, velika temačna drevesa so stegovala svoje lovke proti kočiji, groteskne sence so poplesavale po snežni odeji, v ozadju je velik oblak prekril luno in le drobnemu žarku je uspelo prebiti se skozenj. Velik masiven premični most se je počasi spuščal navzdol, konja sta globoko zadihana sopihala, nato so se odprla težka vrata, kočijaž je konja pognal naprej.

  Pred čudovito okrašenim stopniščem jo je čakal mladenič v črno črni obleki, ki se mu je prilegala k njegovemu lepo oblikovanemu telesu, na obrazu pa je nosil preprosto črno masko. Za trenutek je opazila kipe ob stopnicah, zazdeli so se ji še kako živi, tako lepo oblikovani. Mladenič jo je varno za roko peljal proti vhodu, vsa tresoča je komaj čakala da se ogreje, da se privije k svojemu izvoljenemu princu. Hodniki so bili dolgi, sobane, ki sta jih prečkala pa čudovito okrašene s tapiserijami in slikami samih lepotic. Služabnik se je ustavil pred visokimi bordo rdečimi vrati in rahlo potrkal. Vstopila je še vedno zavita v svoj krznen plašč, pri srcu pa ji je bilo topleje. Na z zlatom okrašeni zofi je sedel postaven moški, z bujnimi kostanjevimi lasmi in do polovice odpeto belo srajco. Vstal je in se ji rahlo priklonil, tudi ona je pokrčila in zvila desno nogo malenkost nazaj in vrnila priklon. Služabnik ji je nežno snel plašč in ga obesil na kovinsko stojalo v obliki hudiča z vijugastimi rogovi. V sobi je za trenutek zavladala globoka tišina, zvok čevljev, ki so podrsali po jesenovem parketu se je zaril globoko v debele zidove. Podal ji je svojo desno roko in jo nežno potegnil k sebi, usedla sta se na zofo, kot kaka prijatelja, z zadržki in mešanimi občutki. Pogovor je le počasi stekel, kramljala sta o mrzli noči in polni luni. V roke je vzel majhen zlat zvonček in pocingljal z njim, odprla so se vrata, vstopila je mična lepo oblečena ženska, z gibom jo je povabil bliže in ji nekaj zašepetal na uho.

  V sobo je prinesla majhen srebrn pladenj, na katerem sta bila dva kozarčka napolnjena s temno rjavo tekočino, takoj je pomislila na orehovec, ki bi se ji zdaj prilegel da se ogreje. Vdihnila je skozi nos in od zadovoljstva rahlo zavzdihnila, pijača je stekla po grlu, zazrla se je v zelene oči svojega princa. Opazoval jo je, kako drži kozarec, kako je kapljica orehovca ostala v levem kotičku njenih ustnic, privil jo je k sebi in nežno obrisal kapljico s čipkastim belim robčkom, vzdrhtela je. V sobo je služinčad prinesla lesen škaf iz katerega se je kadila para. Usedla se je na zofo, princ pa ji je sezul čeveljčke, ki sploh niso bili primerni za mraz. Nežno je dvignil njeno nogo in jo počasi začel polivati z vročo vodo, v obraz se ji je zlila vsa kri in z roko je prikrila svojo rdečico, zaželela si je masko, da njen princ ne bi videl kako ji je nerodno. Vzel je milo, ki je dišalo po travniških rožah in počasi začel drgniti po podplatih in gležnjih. V nogi se je spet hitro vrnilo življenje in postalo ji je topleje. Božal jo je z nežnima rokama, počutila se je tako zaželeno, nogi sta se prepustili božanju in vsa zadrega je izginila. Vzel je mehko debelo brisačo in ji zdrgnil nogi, od ugodja je zavalovila z boki, zaželela si je še več njegovih dotikov, opazil je njene oči, ki so se ustavile na njegovih prsih in jih razgalile. V roke je prijel mehke krznene škornje in jih nataknil na njeni nogi. Prijel jo je za roko in skupaj sta odšla ven iz sobe. Vodil jo je po hodnikih, skozi sobane, nato sta prišla do grajskega stolpa. V stopila sta v manjšo sobo, prišla sta do stene in začudeno ga je pogledala. Na njeni strani stene je bil kipec moškega penisa obrnjen navzdol na njegovi strani pa luknja obliki vagine. Pomignil in pomežiknil ji je naj prime penis in ga dvigne, on pa je istočasno dal roko v luknjo in pritisnil na majhen gumbek. Stena se je počasi razmaknila in pokazalo se je stopnišče, ki je vodilo navzgor v stolp. Po ozkih stopnicah, ki so se vile ob steni stolpa sta prišla do vrat, ki so bila okovana v obliki vrtnic. Tu ji je nadel prevezo za oči iz črnega žameta in ji zašepetal na uho naj se prepusti svojim čutom. V sobi je začutila vonj agrumov, edini zvoki, ki jih je slišala pa so bili zvoki prasketanja sveč. Začutila je, kako ji počasi odpenja dolgo obleko, ki ji je prekrivala njeno čudovito mlado telo. Obleka je zdrsela po njenem telesu in pristala na tleh, postalo ji je nerodno, roki je dvignila k prsim in prekrila črn čipkast modrček. Za hrbtom je začutila njegov dih na njenem vratu, vonjal je njeno telo, zaželela si je, da bi jo vzel grobo v svoje roke in se strastno ljubil z njo. Odpel ji je modrček, roki je še vedno držala na svojih prsih, s kazalcem jo je pobožal po hrbtu, prst je drsel vse nižje in nižje dokler se ni zataknil za rob njenih hlačk. Počasi jih je začel vleči navzdol, vzdrhtela je, telo se je streslo, vedela je, da ni poti nazaj. Odvrgla je modrček in se prepustila občutkom. Prijel jo je za roki in nežno potisnil nazaj, da se je usedla na mehko oblazinjeno mučilno napravo, žameten dotik ji je zelo prijal, zaželela si je božanja. Prijel jo je za roko in jo vpel v mehanizem, ki se je takoj zaskočil enako je ponovil z drugo roko. Od strahu je postala vsa trda, v mislih se ji je pletla čudna zgodba, porajalo se ji je vprašanje, kaj le naklepa njen princ. Nogi je potegnil v stran in pritisnil na mehanizem za zapiranje, ležala je tam pred njim, vsa razkrečena, gola in nebogljena.