Sledi vam 4 sledilcev
nina.tilinger

DIŠIŠ MI DRUGAČE …
Vedno drugače
zaznavam ta vonj
po ljubezni,
redno je sveža,
mikavno različna,
me nikdar ne strezni.
Opojna je danes,
v bezgovem cvetu
le zame rojena,
omamno me vabi
v svojem naročju
mi je podarjena.
Včeraj prelestna,
po jagodah vonj
me je vabil,
sledil do večera sem,
nežno vohljal,
sem te rabil.
Že se za jutri
marelični vonj
mi ponuja,
ravno bo prav
saj vskočila bo,
breskev zamuja.
Zbiram vonjave,
omamne, sanjave,
želim si ljubiti,
čebelice vabim,
da me oprašijo
ne morem več skriti.
Vedno drugače
zaznavam ta vonj
po želenem dotiku,
redna je želja,
vsa pestra in močna
po najinem kriku.
by Mikla


SEDIM NA BRVI …
Sedim na brvi,
noge mi bingljajo,
dol med prsti opazujem
ribe, ki s tolmuni se igrajo.
O, kako si lepa ti,
kraljica Alpskega navdiha,
cele dneve bi te gledal,
dokler me v spanec ne zaniha.
Sedim na brvi
in te gledam,
tvojega se veličanstva
spet zavedam.
O, kako si krasna ti,
kraljica te doline,
ljubezen moja si,
nikoli ta ne mine.
Sedim na brvi
in veliko te priteče mimo,
DNK je tvoj v moji krvi,
bogatiš mi vsako rimo.
O, kako si čudovita,
ti, kraljica vseh korit,
vate vsa je moja rima skrita,
v tvojo bistrost um mi je umit.
Sedim na brvi,
sonce naju greje,
le srce je prepojeno v krvi,
tvoja je skupina in to šteje.
O, kako neprecenljiva si,
ga zate ni denarja,
tvoja vrednost ni merljiva
in le redkim se podarja.
Sedim na brvi,
noge mi bingljajo,
tvoje veličine žuborenja,
osvojile so me in me imajo.
by Mikla


MLADOSTNI DAN …
Ne glede na barvo,
črno, belo, rdečo, plavo,
danes dan je nasmejan,
mladosti grb gre na zastavo,
danes pleše se in poje,
danes dela se norije,
mladostna kri zavri v nas,
politika naj se spočije,
25. maj je dan,
ko smeje se po jugi,
»omladina« zdaj praznuje,
vsi smo prvi, nihče drugi …
… pa kaj, če je štafeta
do »diktatorja« si pot ubrala,
je povezat znala vse ljudi,
ko je od roke v roko potovala.
… pa kaj, če v belem gradu,
je na stadionu sklenila pot,
v njej bilo ni nič sovraga,
isti jezik govorila je komot.
… pa kaj, če »drugu Titu«
dana je bila slovesna zaprisega,
rdečeličnih tisoče mladostnih src,
na dan mladosti ni bila natega.
Toda pustimo danes barvo,
plavo, rdeče, črno, belo
naš je danes dan, ko za ljubezen
bode sonce naše nas ogrelo,
danes se nori in smeje,
danes dela se kažin,
kri mladostna v nas že vreje,
le politika je slab spomin,
25. maj je danes tisti dan,
ko v Jugoslaviji se »pjesma kreše«,
mladost slavi se, naj živi,
in spomnijo naj tega se vse


SLATENIK, OTROK SEM TVOJ …
Že kot malo dete
razigrano sredi trate,
mi pogled uhajal je tja gor,
saj zgodaj slišal sem že zate.
O potoku bistrem,
ki priteče iz planin,
izza Javorščka rodi se
kakor seže mi spomin.
Odraščal sem v vasici,
tu v Čezsoči blizu tebe,
s časoma sem utekal noni,
da te videl sem in bil iz sebe.
Tako lep si se mi zdel
in topel, zanimiv,
še danes čutim to v sebi,
draž, ko sem te jaz odkril.
Vedno bolj pogosto vate
sem zahajal se namakat
in sedet na tvoje kamne
ure in ure ribe čakat.
Ko postajal jaz sem fant
ob strugi tvoji sem raziskoval,
vedno bolj proti izviru
tvoje sem tolmune iskal.
Hodil kopat sem se vate,
puberteto hudo preživel,
tu dekleta, krpic malo,
vse mogoče videti sem smel.
Nato …
Se dolgo nisva videla,
poneslo me je v svet,
a čim sem mogel bil nazaj
sem na bregove ti sedet.
Danes si drugačen,
bolj zaraščen, z malo sonca,
nisi topel kot nekoč
in manj priteče te do konca.
Zdaj kupil sem en košček zemlje,
tu ob tebi zopet je moj ra


ZMAGE USEDLINA …
Jutri, mnogim dan grenak,
slavi svobodo moja domovina,
dedov kri na tnalu bratstva,
ki vklesala jo je neizbrisno zgodovina.
Na čigavi strani si pa ti,
ki žge te vest in peče slina,
kje svoboda tvoja je
in kje izdana domovina.
Na kateri strani si pa ti,
ki te nespečnost tare,
okostnjaki tvojih dedov
z revolucijo ti padajo iz omare.
Vem, kdo boter moje je svobode,
saj je moja vest na pravi strani,
vem, kdo kri je v zvezdo tkal,
na kapi jo nosili moji partizani.
Ne, nikar ne tikajte mi dneva zmage,
stran pojdite črni vragi od resnice,
zlasti naj o borbi naroda molčijo tisti,
ki so jim do včeraj menjali plenice.
Da bo jasno, našega ognjišča
ni nikoli branil domo-bran,
ampak ga je vse do diha zadnjega
s krvjo prelito čuval partizan.
Vse o zgodovini ona sama priča,
neizbrisna dejstva moč ni zamegliti,
pa četudi zdaj jo pišejo skrivaj na novo,
tisto pravo pač je nemogoče skriti.
Naj se zresnijo potomci zmagujočih,
dedov svojih pesem naj zapoje domovina,
mikr


372 MESECEV …
Tri desetletja
in leto,
kar v katastrofo
človeštvo je ujeto,
grožnja z uranom
sejana v zraku,
umrlo je mesto,
pokraj'na je v mraku.
Tri desetletja
in leto,
kar v nuklearno
rastlinstvo je ujeto,
sevanje v zraku,
po merah elite,
številke ta prave,
za vedno so skrite.
Tri desetletja
in leto,
kar je živalstvo
v mutacije ujeto,
obogateni so delci,
v okolju že leta,
čeprav bi naj grožnja,
v beton bila odeta.
Tri desetletja
in leto,
kar vse vesolje
v past je ujeto,
še kar cepimo jedra,
delimo atome,
in vsem na tem svetu
dopuščamo dvome.
Tri desetletja,
dodajmo še leto,
kar nam je zdravje,
mentalno načeto,
iz vsega ničesar
se nismo naučili,
to bomo večkrat
še kdaj ponovili.
by Mikla


Z veliko vznemirjenostjo in odkritim veseljem vam sporočam, da je v samozaložbi izšla moja prva pesniška zbirka SONTIA I.
Nosi latinsko ime po krasni reki Soči, moji zvesti prijateljici skozi življenje.Vsebuje zbirko 50. pesmi, ki obravnavajo predvsem ljubezen do reke Soče, ljubezen samo in čutenje do svoje lastne okolice, krajev, ljudi in običajev.
Več o tem pa si lahko preberete na urejeni novi spletni strani www.sontia.si , ki je posvečena izidu zbirke.
Zbirko pa lahko po ceni 13 EUR naročite na narocila@pesnim.si ali na 070-626-592.
Ni zadnja, ampak prve ne pozabiš nikoli...
Dobrodošli v svetu moje poezije!
Mikla


EDINA…
Edina, ki zame brezpogojno
si na tisoče ugovorov prejela
in od rojstva mojega nemirnega duha
že ravno toliko izgovorom verjela.
Mami, ti si zame jutro,
saj le zate sem vsak dan rojen,
izza gora mi sonček tvoj vzhaja,
kakor on sem tudi sam bil zaželen.
Edina, ki zame si noči veliko
v iskanju mi rešitve prebedela
in presrečna vedno si bila,
ko mi je vedno znova pot uspela.
Mami, ti si zame dan,
svetloba nežnega navdiha,
ponudiš senco, ko toplo je,
me pokriješ, kadar mrzlo piha.
Edina, ki z menoj potiho si
ob bolečinah mojih zajokala
in si skrila, da ti je zelo hudo,
pa tega nisi nikdar pokazala.
Mami, ti si zame topla noč,
ki pred vsako me krivico skrije,
vate hodim črpat svojo moč,
da v dan zbudim se poln energije.
Imam te, ta misel je dovolj…
by Mikla


WEDA (VODA)…
Srečen sem,
saj kadar meni se zahoče
si lahko odžejati privoščim
ob bregovih moje Soče,
čista je in bistra,
polna zdravega objema,
teče izpod gora,
svetovna je izjema,
a na žalost ni povsod
te moje sreče vsa idila,
voda je zastrupljena
in naj se v glavnem ne bi pila,
vanjo zmečemo prav vse,
kar rabimo in kar pač ne,
brezbrižno prosimo za dan,
ko le še pili bomo iz plastike,
nikar tako ljudje, ne uničimo
kar predniki so nam pustili,
saj za vsak studenec, potok, reko,
so krvavo se nekoč borili,
kaj pa mi bomo pustili
svojim hčeram in sinovom,
mrtve reke in kemijo,
čisto vodo vsem domovom,
nimamo pravice, to ni naše,
je darilo generacij,
se obnašajmo zdaj odgovorno,
preden pride spet do demonstracij …
… a kaj je meni …
… srečen sem,
saj kadar meni se zahoče
si lahko odžejati privoščim
ob bregovih moje Soče …
Pa vi?
by Mikla


POEZIJA V ŠALČKI…
Kromosomčkov dan
se z rimo združi do večera,
pozitivne so prišle na plan,
bila jih je v lokalih polna bera.
Vsi hiteli so jih zlagat v taso,
za omamno in dišečo kavo,
duh Prešerna polnil je teraso,
verzov polno lepih za objavo.
… Poezija pač ne izbira,
vsakogar in vse obira,
od ljubezni nam nekje izvira,
žal na listu samem že izumira …
Neverjetne rime, razne teme,
so ob vonju črnem sekale na plan,
ne glede na čudno vreme,
bil je prostor oštarije nasmejan.
Duhovitost je bila izjemna,
na sprehodu spet bila je domišljija,
ob požirku tekočine, ki je temna,
črka je na črki uspela vragolija.
… Poezija pač ne izbira,
vsakogar in vse obira,
od ljubezni nam nekje izvira,
žal na listu samem že izumira …
Naj zaključim dan s to rimo,
ki praznuje večnost svojo,
da ob letu ko spet prideš mimo,
boš potrkala na nežno duš'co mojo.
by Mikla
