Zakon o interventnih ukrepih za pomoč go­spodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije je stopil v veljavo s 14. julijem 2021. V sklopu omenjenega zakona je možno tudi letos koristiti nove turistične bone (BON21) za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture, saj vemo, da je epidemija najbolj prizadela ravno gostinsko - turistični sektor. 

Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah na KGZS-Zavodu Celje, je za Kmečki glas pripravila nasvet o koriščenju novih turističnih bonov na podeželju - za tiste, ki jih želijo unovčiti in za tiste, ki imajo turistične kapacitete in se jim prav tako zastavlja veliko vprašanj.

Novi boni so veljavni do 31. decembra 2021, vlada pa lahko njihovo veljavnost s sklepom tudi podaljša za obdobje do šest mesecev. Poleg omenjenih so seveda še vedno v veljavi lanskoletni turistični boni (TB), ki jih je potrebno unovčiti najkasneje do 31. decembra 2021.

Kje lahko koristimo nove turis

Setev in delo na vrtu se seveda avgusta še ne konča. Osnovno vodilo na naravi prijaznem vrtu je, da je zemlja čim manj časa gola, prazna, brez zelene odeje. Avgust je lahko ravno najbolj obremenilen prav za zemljo in vse življenje v njej. Še vedno je vroče, a so nevihte s svojimi negativnimi vplivi na prst veliko pogostejše.

Zemlja naj bo ves čas pokrita, prekrita z živo zeleno odejo ali z zelenimi zastirkami, torej pokošenimi rastlinami.

Zagotovo je zdaj čas, da pomislimo na svoje zdravje pozimi.

Namesto številnih prehranskih dopolnil in tablet lahko vašo odpornost dvignejo križnice, med njimi je črna redkev na prvem mestu.

Črno redkev je odlična, prav tako tudi druge redkve, kot je velika bela redkev v tipu daikon, ki jo imajo tako radi Nemci. Poleg črne redkve sejemo seveda tudi podzemno kolerabo, ki je odličen vir dobrega v vseh zimskih juhah. Najbolj maslena je sorta rumena maslena. Prav v začetku meseca lahko sejemo tudi strniščno repo, kasneje pa je prepozno.

Podzemna ko

Zaradi sence, kamor se v vročini in pred vremenskimi neprilikami umakne živina, torej zaradi dobrobiti živali, na planinah ohranjajo nekaj skupin dreves. A to letalski posnetki pokažejo kot zaraščenost in zaradi tega je na primer Zabreška planina razdeljena na 8 gerkov namesto na 2 (sredogorski in gorsko-višinski), za »zaraščene« površine pa se odštejejo subvencijska sredstva.

Agrarna skupnost Zabreznica – Selo skrbi za planino, ki meri nekaj čez 60 hektarjev. Nekatere planine imajo še več površin, ki pa bi se brez redne oskrbe hitro zarasle. In se tudi bodo, če bo obveljala predlagana degresija subvencij za površine nad 30 hektarjev.

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene.

Spoštovani gospod Logar,

naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponu

Z izjemo južne Slovenije, ki ima najzgodnejši pridelek, na Gorenjskem in Štajerskem pridelovalci zgodnjega krompirja zamujajo s pridelkom in še posebno s količino, ker smo doživeli prezgoden vročinski val po hladni in mokri pomladi.

Zgodnji krompir, ki je bil pokrit, je že skopan in prodan. Na nepokritih površinah pridelek kasni, zgodnje suše pa so ga zmanjšane tudi polovico. Vprašanje je tudi, kaj bo s pridelki poznejših sort krompirja, ki so zaradi mokre pomladi nastavile nadpovprečno veliko gomoljev in jih obdržale, imajo pa razmeroma plitve korenine. Če se bo suša in vročina nadaljevala, bodo pridelki poznejših sort skromni, dodatna težava pa bo še slaba kakovost zaradi drugotne rasti kot posledice suše in vročine na nenamakanih površinah.

Voda je eden najbolj omejujočih dejavnikov za pridelek krompirja v letošnjem letu. Pridelki zgodnjega krompirja na peščenih tleh so že zaključili rast in so za več kot polovico manjši od običajnih. Ponekod se gibljejo med 15 in 20 tonami na hekt

Ker je spomladanska pozeba vzela ves pridelek sadja, seveda tudi češenj, ki običajno dolgo ostanejo v vrhovih dreves in so hrana za ptice, so se ptiči spustili etažo nižje. 

V nekaj dneh so na nepokritih vrtovih pozobali pridelek ribeza in malin, zatem pa celo trnastih kosmulj in joste. Ostale so borovnice, ki jih imajo pridelovalci pokrite z gosto mrežo proti toči. 

A lakota dela svoje. Tako sem letos prvič videla kose in škorce, kako kljuvajo paradižnik češnjevec. Paradižnik raste v pokritem prostoru, a v poletni vročini je treba omogočiti zračenje in hlajenje. In skozi te odprtine so prišle v nasad tudi ptice in uživale ob sladkih plodovih. 

Kaj storiti? Kot sem videla drugje, sem tudi jaz obesila stare cedeje. Zdaj naj to "strašilo" deluje, pticam pa privoščim kakšnega škodljivca več ter tako na vrtovih kakšnega manj. 

Beseda je dala besedo in padel je dogovor, da člani Društva prijateljev konj Višnja Gora na povabilo prijateljskega Konjeniškega kluba Stol osvojijo najvišji vrh Karavank, Stol (2236 m).

Minulo soboto zarana smo se iz Žirovnice odpeljali do koče na Sevško Zabreški planini, od tam pa "grizli kolena" do Prešernove koče, ki stoji le streljaj pod vrhom Stola. Konjerejci so odlični jezdeci, a tudi peš hoja v hribe jim gre dobro od nog.

Po t.i. krstu prvopristopnikov na vrhu Stola je sledil spust v dolino, kamor je šlo še lažje. Gostoljubni člani KK Stol so pri koči na Zabreški planini naredili pogostitev za vse, ples ob zvokih harmonikarjev Jureta in Bojana pa je potrdil, da so rejci in ljubitelji konj tudi kondicijsko dobro pripravljeni in lahko po osvojitvi dvatisočaka tudi zaplešejo, zapojejo in zavriskajo. In tako bo še kdaj, kajti načrt za prihodnji podvig je že pripravljen.

V javni razpravi je Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023 – 2027, v sklopu katere želijo svoje mesto in besedo tudi mladi kmetje.

Vedo, da bo Strateški načrt uokviril naše kmetovanje, ne le v naslednjih petih letih, ampak podobo kmetijstva v prihodnosti. Kmetije bodo primorane prevzeti (velik) del »bremen«, zato je ključno, da kmetje prevzamemo odgovornost in pravico, ter ključne odločevalce pozovemo, da upoštevajo glas iz štale, njive, sadovnjaka, kleti… Glas izkušenj in zdrave kmečke pameti.

Mladi pozivajo: KMETJE! Stopimo skupaj in (so)oblikujmo kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati in dostojno živeti. To ni samo naša pravica, to je naša odgovornost.

Kdor želi imeti čez zimo vsak dovolj sveže solate, si mora posaditi različne sorte radiča. Nekateri prezimni radiči zdržijo na prostem do pomladi, lepe in tople jeseni pa pripomorejo, da se iz vsake sadike razvije velika glava.

Radič je rastlina kratkega dneva, zato bolje uspeva, ko ni več vročine in se dnevi že krajšajo. Profesionalni pridelovalci seveda dobro vedo, kdaj je naprimernejši čas za presajanje na njivo, vrtičkarji pa moramo malo računati na ugodno vreme. Miša Pušenjak pravi, da ji je ječmenovo strnišče znak, da je treba misliti na radič.

Najbolje je posaditi več sort radiča, od štrucarja do različnih pisanolistnih, ki lepo popestrijo videz pripravljene solate.

Ob nakupu sadik je treba biti previden in slediti številkam, ki pomenijo dolžino vegetacije. Radič palla rosa je na primer označen s številkami od 2 do 5 - največja številka pomeni radič za zimsko pridelavo. Nekatere sorte imajo tudi številke od 60 do 90 in 120, kar pomeni število dni od presajanja do spravila pridel

Julijsko sajenje že nekaj let prakticira KZ Selnica ob Dravi. Direktor te zadruge Janko Stojković je dobil idejo v Angliji, kjer so že pred tridesetimi leti za božič jedli mladi krompir.

Za julijsko sajenje je potrebno semenski krompir kupiti že spomladi ter ga do poletja hraniti v hladilnici na ustrezni klimi.

Za poletno sajenje so primerne sorte s krajšo vegetacijo, ki dozorijo v 60 do 70 dneh. Pridelek se pobira konec septembra in v oktobru, pa tudi v začetku novembra.

Pri poletnem sajenju je treba biti pozoren na krompirjevo plesen, ki lahko ob jesenskih meglah in večji vlagi v nekaj dneh povsem uniči pridelek. Zato je nujna pravočasna in dosledna zaščita, v času suše pa seveda tudi namakanje. S pravilno oskrbo se pričakuje po kakovosti in količini povsem normalen pridelek.

Poudariti pa je treba, da za tovrstno sajenje ni primeren letošnji pridelek semenskega krompirja, saj za kalitev potrebuje obdobje dormance (stanje začasno zmanjšane aktivnosti).

Fotografija prikazuje sajen

Na začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 6.036 naselij in 10.173 ulic. Na tem seznamu krajevnih in uličnih imen najdemo veliko zanimivih in nenavadnih, denimo takih, ki nas spomnijo na poletje, in takih, pri katerih dobimo občutek, da je bilo navdih za poimenovanje kar najbližje drevo ali grm. Zanimivo objavo o krajevnih imenih je pripravil Statistični urad RS.

V Sloveniji tako najdemo ulice z imeni Pod hruško, Češnjeva ulica, Jagodna ulica, v Ljubljani je Poljedelska ulica. Tudi med kraji imamo kmetijska imena: Borovnica, Maline, Smokvica, Višnje, Robidnica, Šipek. Če pa ta imena preveriš v etimološkem slovarju, pa vidiš, da naselje Borovnica nima imena po borovnicah. Zanimivo, kajti leži ob Ljubljanskem barju, na katerem je kar nekaj nasadov ameriških borovnic, v Borovnici pa poteka tudi vsakoletni praznik borovnic.

Pred par leti pa smo se ravno v času zorenja malin podali v Maline pri Štrekljevcu v Beli krajini. In spet zanimivo, Maline pravzaprav niso poimenovane po malinah in t

Na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije na Brniku in v Jabljah je potekal tradicionalni dan krompirja. Poleg predstavitve sortnih poskusov je dr. Peter Dolničar za Kmečki glas pripravil tudi oceno rastnih razmer in napoved letine.

"Če smo lansko leto občudovali zelo lepe nasade, ki so nas nagradili z obilnim pridelkom, je letos slika prav nasprotna. Leto je bilo doslej za pridelovalce zelo težko. Zmrzal je zadnjo zimo prišla zelo pozno, v marcu in aprilu so sledile tudi pozebe zgodnjega krompirja. Saditev v aprilu je bila skoraj idealna, tako da je večina pridelovalcev posadila krompir v optimalnem času. Žal pa je bil letos že tretji zaporedni zelo moker in mrzel maj, ki je povzročil zakasnitev rasti krompirja za vsaj 14 dni. Obilne padavine v maju in v prvem tednu junija so povzročile zbijanje tal in zaskorjenje vrhnjega sloja tal, kar je slabo vplivalo na rast krompirja."

Obilno deževje je spralo tudi hranila, predvsem dušik, tako da pri poznih nasadih svetujemo foliarno

V Evropi je paprika čedalje bolj priljubljena vrtnina. Nemške raziskave trga kažejo, da se poraba sveže paprike stalno povečuje, po gospodinjstvih po vsej Evropi za okoli 2 % letno.

Paprika je postala popularna in pridobiva nove kupce, saj gospodinjstva v povprečju kupujejo papriko že 20-krat letno, torej na 18 dni. V nakupovalni košarici konča okoli 500 g paprike, na kar zagotovo vpliva način pakiranja, ki je pogosto ravno polkilogramski. Pakiranja so se preko trgovskih verig dodobra usidrala tudi v slovenska gospodinjstva. Včasih smo v Sloveniji največkrat jedli polnjeno papriko z mesom ali lečo, danes se tudi pri nas vse več paprike porabi sveže. Paprika je postala dostopnejša čez celo leto in nekoliko cenejša kot v preteklem desetletju.

Strokovni nasvet o trendih pri pridelavi paprike je za Kmečki glas pripravila Natalija Pelko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto. 

Najpogostejši gojitveni sistem v JV Sloveniji

V Slovenijo smo po podatkih SURS v letu 2020 uvozili za 14,8

Ribez je povečini že dozorel, če ni bil pokrit, so nam ga pomagali obirati ptiči. Zdaj zorijo maline in se modro barvajo ameriške borovnice. Kmalu bodo na vrsti kosmulje in josta.

Ker jagodičasto sadje rade napadajo vinske mušice, strokovnjaki za varstvo rastlin s Kmetijskega inštituta Slovenije opozarjajo, da je treba v nasadih spremljati pojav tega škodljivca. Mušica začne odlagati jajčeca v času barvanja oz. zorenja plodov. Škodo povzročajo ličinke (žerke), ki se prehranjujejo v notranjosti zorečih plodov. Za spremljanje naleta svetujemo rabo prehranskih vab, ki jih postavite v senco oz. grmovje na robu nasada, saj mušica ne mara direktnega sonca.

Vabe lahko naredite sami

V pollitrsko plastenko z izvrtanimi luknijcami (5-6 mm) na zgornjem delu nalijte 1 dl mešanice vinskega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1, z dodano žličko sladkorja in nekaj kapljic detergenta. Vabe pregledujte dnevno oz. po potrebi.

Več o škodljivcu si lahko preberete na spletni povezavi: https://www.ivr.s

Kmetijsko gozdarski zavod deluje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, kjer je okrog 83.000 hektarjev kmetijskih površin, za katere skrbi 12.000 kmetijskih gospodarstev. Naravne danosti pogojujejo živinorejo, saj kar 60 % površin zavzemajo travniki, ostalo so njive in trajni nasadi. Kmetje tod redijo 49.000 glav živine, na KGZ Novo mesto pa se zavedajo, da je za vse kmete ključna ekonomika. Veseli so vsakega mladega prevzemnika, številne poslovno uspešne kmetije pa dokazujejo, da je lahko tudi kmetijstvo perspektivna panoga.

Prve oblike delovanja zavoda segajo v leto 1959, delo zadnjih 20 let pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je predstavil Damjan Vrtin, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

75 zaposlenih je podpora kmetijstvu in podeželju, kar predstavlja zahtevno nalogo, ki je obenem prijetna ob pogledu na kmetije, ki se uspešno razvijajo, vse pa prispevajo k lepoti pokrajine.

»Ob vstopu v tretje desetletje delovanja KGZS — Zavoda Novo mesto

Povprečne drobnoprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu vertikalne verige sicer rastejo, vendar slovenski kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige. Stanje ima lahko veliko večje posledice, kot si mislimo, saj slovenskega kmeta sili v prodajo preko meja. Vprašanje je torej povsem na mestu: Bo torej slovenski potrošnik na trgovinski polici v prihodnosti še imel možnost izbire lokalnega porekla hrane? Bodo deležniki na koncu vertikalne verige pripravljeni kos pogače nameniti tudi slovenskemu podeželju?

Slovenski kmetje in njihove zadruge so se v koronskem letu 2020 in 2021 soočali z dolgotrajnim zaprtjem posameznih prodajnih poti (gostinstvo, turizem, vzgojno-izobraževalne ustanove), pritiskom nizkocenovnih pridelkov in živil iz uvoza, ki so povzročili tržne viške tudi v sektorjih, kjer je stopnja slovenske samooskrbe nizka (krompir, prašičje meso), ter strme padce odkupnih cen zlasti v sektorjih govedoreje, p

Na Kuclju, hribu, po katerem teče meja med občinama Grosuplje in Ivančna Gorica, je potekala osrednja slovesnost ob prazniku občine Grosuplje in dnevu državnosti.

Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal: "Pred 30 leti smo Slovenci uresničili svoje sanje ter jih nekaj dni zatem v vojni za Slovenijo tudi ubranili."

V nadaljevanju slavnostnega govora je izpostavil, da lahko rečemo, da smo Slovenci korake k osamosvajanju naredili pravočasno in na način, ki je omogočal, da je bila cena relativno nizka, še posebej v primerjavi s tem, kar se je kasneje dogajalo na ozemlju bivše države.

"Slovenci imamo samo en čas, ko lahko rečemo, da smo si pisali sodbo sami, in to je slovenski plebiscit. Takrat smo bili enotni, rezultat tega plebiscita je veličasten in neprimerljiv s tem, kako so nastajale druge države." Ta čas je po mnenju predsednika vlade sveti čas, čas, ki nas, ne glede na politična in druga prepričanja, ne deli in se ga z veseljem spominjamo. Iz njega tudi č

Odprt je javni razpis za dodeljevanje posojil projektom kmetijske pridelave, na katerega se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki načrtujejo gradnjo hleva ali drugih kmetijskih objektov, nakup objektov kmetijske dejavnosti, nakup kmetijske mehanizacije, strojev in opreme, postavitev večletnih nasadov ali nakup osnovne črede.

Kaj zagotavlja javni razpis?

- Posojila do 1 milijona evrov, z ročnostjo vračila do 20 let in možnostjo koriščenja moratorija do treh let.
- Ugodno obrestno mero.
- Ugoden finančni vir tudi za tiste projekte, ki imajo že odobrena nepovratna sredstva.
- Elektronsko oddajo vloge in hitro obravnavo.
- Razpisni roki so sledeči: 5. julij, 2. avgust, 20. september in 25. oktober 2021.

Več informacij: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na povezavi https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/dnevni-izbor/285010

VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih.

V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani. 

Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in t

Prvo letošnjo oceno stroškov pridelave pšenice in ječmena na podlagi modelnih kalkulacij je pripravila Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr., Kmetijski inštitut Slovenije.

V sezoni 2020/21 so na 4-odstotno rast stroškov pridelave pšenice in 2-odstotno rast stroškov pridelave ječmena pomembno vplivale predvsem višje cene goriva.

Ocenjeni stroški pridelave pšenice pri pridelku 6,0 t/ha so 155 EUR/t in stroški pridelave ječmena pri pridelku 5,5 t/ha so 154 EUR/t.

Ocene stroškov pridelave pšenice in drugih kmetijskih pridelkov iz standardnega nabora modelnih kalkulacij KIS (MK KIS) so izdelane ob predpostavki nespremenjenih vhodnih in drugih količinskih parametrov v določenem časovnem obdobju (npr. pri enakih pridelkih, gnojilnih normah). Vključujejo vse stroške, povezane s pridelavo (spremenljivi stroški, stroški dela, stroški amortizacije). Predpostavljeni vhodni parametri naj bi odražali pridelovalne razmere pri vnaprej določeni ciljni skupini pridelovalcev. Modelne kalkulacije so rep