Vsi se vedno bolj zavedamo pomena lokalne pridelave hrane, ohranjanja podeželske krajine, preživljanja aktivnega prostega časa in dopustov na podeželju, za kar ste v prvi vrsti zaslužni vi, ki se ukvarjate s kmetijstvom in s pridelavo oziroma predelavo slovenske hrane. Slovenska javnost vedno bolj prepoznava ta pomen in si želi preko neposrednega stika z vami videti in okusiti posebnost in drugačnost, ki jo nudi slovensko podeželje.

Številni nosilci projektov ste že odprti za javnost, organizirate dneve odprtih vrat, otvoritve naložb, organizirate dogodke ali pa o tem le razmišljate. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vas želi pri tem podpreti s skupno kampanjo, ki bi jo organizirali kot teden odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov med 1. in 7. avgustom 2020.

Ker bo promocija vezana na Program razvoja podeželja 2014–2020, boste lahko sodelovali le upravičenci do sredstev Programa razvoja podeželja 2014–2020, kamor spadate poleg upravičencev do sredstev z

Oceno stroškov pridelave pšenice in tržnega ječmena pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr., s Kmetijskega inštituta je za Kmečki glas pojasnila nekatere podatke ter posodobitev kalkulacij, ki se je zgodila leta 2018. Takole piše:

Stroški pridelave pšenice in ječmena so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so eden izmed slovenskih simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Te kalkulacije so izdelane ob predpostavki nespremenjenih vhodnih in drugih količinskih parametrov v določenem časovnem obdobju, npr. pri nespremenjenih pridelkih med leti. Predpostavljeni vhodni parametri pa naj bi odražali pridelovalne razmere pri vnaprej določeni ciljni skupini pridelovalcev. Za modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli

Neonikotinoidi, prepovedani za tretiranje semen, so navedeni v Odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS in so generalno prepovedani na nivoju EU. Po mnenju kmetijskega ministrstva gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, zato je predlagalo odjavo te Odredbe.

V postopku odjave je samo Odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev z aktivnimi substancami klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Ključno je, da so prepovedi določene v tej odredbi, prepovedane tudi z s strani uredb EU.

To ne spreminja odklonilnega stališča RS do neonikotinoidov.

Čebelarska zveza Slovenije pa se z argumentom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ne strinja. 

Ne glede na mnenje kmetijskega ministrstva, da ni potrebe po nacionalni odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS, ker je ta sedaj generalno prepovedana na nivoju EU, se Čebelarska zveza Slovenije s tem argumentom ne strinja.

Preds

Na planinah nastajajo kakovostni mlečni izdelki, ki jih lahko kmetje ponudijo obiskovalcem planin ter kupcem v dolini. Izdelki so za kmete možnost za zaslužek, ki je temelj za ohranjanje kmetijske dejavnosti.

Na pašnih planinah Krvavca se vsako leto pase veliko živine. Največ je goveda različnih pasem, a med njimi simentalke najbolj izstopajo. Živali so navajene na ljudi, zato se jim mnogi približajo, jih božajo, otroci spoznavajo, da mleko ne "zraste" na trgovinski polici, ampak ga dajejo krave.

Planinsko pašništvo je podprto tudi z ukrepi kmetijske poltike. Operacija Planinska paša je namenjena ohranjanju in krajinske raznovrstnosti planin in pomeni ohranjanje obstoječih kmetijskih praks. Izvaja se v dveh zahtevah, ki se med seboj izključujeta, in sicer: Paša po čredinkah na planini ter Planinska paša s pastirjem.

V okviru operacije se mora paša na planinah izvajati po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve na planini. Živali se morajo

Čeprav je množičnost napadov škodljivca precej odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu in se tudi škoda, ki jo povzroča, razlikuje iz leta v leto, si tržne pridelave orehov brez varstva pred orehovo muho ne moremo več zamišljati. Zavarovati je potrebno tudi posamezna drevesa, ki rastejo na kmečkih dvoriščih ali večjih vrtovih, saj so pomembni za oskrbo gospodinjstev. 

O tem, kako prepoznati orehovo muho, zmanjšati njeno števičnost ter pridelati kakovostne orehe, sta strokovni nasvet za Kmečki glas napisala dr. Anita Solar iz Biotehniške fakultete, Raziskovalno polje za lupinarje Maribor, ter mag. Jože Miklavc iz KGZS - Zavod Maribor.

Orehova muha (Rhagoletis completa Cresson) sodi med sadne muhe in je sorodnica češnjeve, breskove in oljčne muhe. Odrasla orehova muha je dolga 5 mm, ima rumenkastorjavo telo s prelivajoče zelenkastimi očmi. Ščitek je bledo rumen, noge so pri samici rumene (slika), pri samcu pa je stegno rjave barve. Na prosojnih krilih so jasno vidne štiri prečne č

Ob nakupu sadik jagodičevja je dobro izbrati različne sorte, ki postopoma dozorevajo. Tako na primer prvi ribez že odzori, ko so na vrsti poznejše sorte. Obiranje ribeza je sicer kar zamudno delo, še bolj pa odstranjevanje pecljev. A iz teh drobnih sadežev je mogoče narediti tako marmelade kot sokove, še najbolje pa je presne zamrzniti, da se ohranijo vsi vitamini.

Za ribezom po dozorevanju sledijo maline. Letos so odlično kazale, tudi zato, ker nasad ni pregost, žal pa jih je napadla rja, zato listje rumeni in odmira. Upam, da bodo rastline vseeno uspele počrpati iz zemlje dovolj hranil, da bodo vsi plodovi dozoreli.

Najbolj se veselimo ameriških borovnic. Vsaj deset let star nasad je v odlični rodnosti. Pri ameriških borovnicah je potrebno previdno uravnavati število poganjkov na grm ter obloženost s pridelkom. To jagodičevje je namreč nagnjeno k preobilni rodnosti, kar izčrpa rastline, zato ne uspejo nastaviti dovolj rodnih brstov in je naslednje leto manj pridelka. Gre za nek

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 in so imeli zakol, izvoz ali odpremo goveda v obdobju od 15. aprila 2020 do 31. maja 2020, poslala predtiskane obrazce »Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19«.

Prejemnikom obvestil svetujejo, naj prejete obrazce čim prej pregledajo, podpišejo in jih najkasneje do 30. junija 2020 pošljejo nazaj, in sicer po pošti s priporočeno pošiljko na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom "Izredni začasni ukrepi" ali elektronsko: aktrp@gov.si s skeniranim podpisom.

Če upravičenec ne prejme predtiskanega obrazca, lahko zahtevek izpolni sam in ga najkasneje do 30. 6. 2020 pošlje na Agencijo. Zahtevek je objavljen v Uradnem listu RS št. 61/2020 in na spletni strani

Začetek poletja v naravi napovedujejo tudi kresnice, ki se jih pogosto vidi ob planinskih poteh, zacvetijo pa z začetkom poletja, torej proti koncu junija, na višjih nadmorskih višinah cvetijo tudi julija in celo še avgusta.

Na podeželju so nekdaj kresnicam rekli tudi mlajčki, ker so jih nabirali in zatikali na njive za dobro letino, na videz pa te do dva metra visoke rastline izgledajo kot mlaji.

Poznan je pregovor "O kresi si dan pobesi". Čeprav se poletje šele začenja, se bodo dnevi začeli krajšati, prav na solsticij pa pravijo, da sonce obstoji (kar v prevodu pomeni latinski izraz solsticij).

Akustični nastop skupine Sorških orgličarjev bo v nedeljo, 21. junija 2020, v Veliki dvorani Županove jame.
Skupina Sorških orgličarjev je dobro uigrana ekipa, ki nastopa z igranjem na ustno harmoniko oz. 'orglice'. Izvajajo skladbe, prirejene za igranje na orglice. Repertoar pesmi so priredbe znanih narodno-zabavnih pesmi, popevk, klasik in ljudskih pesmi.

V Veliki dvorani Županove jame lahko izvajalci glasbe nastopijo brez dodatnega ozvočenja, saj zaradi izredne akustike zvoki glasbil dosežejo vsak kotiček dvorane. Obiskovalci se razporedijo po jamskih poteh in prisluhnejo glasbi.

Velika dvorana Županove jame (Foto: M. Trobec)

Program: 

- 15.00 ogled Županove jame, ob povratku udeležba na koncertu; 

- 

15.30 vstop v Županovo jamo za koncert (in krajši ogled jame);  

- 16.00 nastop skupine Sorških orgličarjev.

Priporočena je ustrezna pohodna obutev in topla oblačila.

Obiskovalci si v sklopu koncerta sicer lahko ogledajo tudi preostali turistični del Županove jame, trajanje og

Agencija je začela z izdajo odločb mladim kmetom, ki so kandidirali na 6. javnem razpisu za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2020.

Javni razpis za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2020 je bil objavljen 31. januarja letos, vloge pa so lahko vlagatelji oddali do 18. marca. Višina razpisanih nepovratnih sredstev je znašala do 14,4 milijona evrov.

Na Agencijo je bilo skupno oddanih 130 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za 4,45 milijonov sredstev: za sklop A (zaposlitev upravičenca na kmetiji) je bilo oddanih 77 vlog, za sklop B (upravičenec ni zaposlen na kmetiji) je bilo oddanih 53 vlog.

Agencija je izdala odločbe za vloge, ki so prispele za sklop B, v začetku julija pa bo sledila še izdaja odločb za sklop A.

Po šestih letih je bil v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline, in sicer pri lovskem psu, ki ni bil cepljen proti steklini in je kazal klinične znake, značilne za to bolezen. Najverjetnejši vir okužbe je stik z okuženimi prostoživečimi živalmi.

Preiskava za določitev seva virusa stekline še poteka.
BIH je začela z izvajanjem peroralnega cepljenja lisic v letu 2011, cepljenje so izvajali do pomladi 2018. Kljub preventivnim ukrepom se je steklina spet pojavila, zato bodo predvidoma še v tem mesecu ponovno pričeli z izvajanjem cepljenja lisic. Zaradi zelo nizkega števila živali, ki so jih v zadnjih letih pregledali na steklino, bodo povečali tudi nadzor, ki je ključnega pomena za hitro odkrivanje te bolezni in pravočasno ukrepanje.

V letu 2020 so se pojavili posamezni primeri stekline tudi v ostalih evropskih državah (Francija – vnos okuženega psa iz Severne Afrike, Poljska, Turčija, Moldavija).

Slovenija je od leta 2016 razglašena za državo, prosto stekline. Za ohranjanje s

"Varojo v tem mesecu zatiramo z biotehničnimi ukrepi, kot so izrezovanje trotovine, odvzemanje satov pokrite zalege, lovilni sati itd.  V kolikor računamo na izrabo poznih paš in če nam tako nakazujejo testni vložki, moramo družine med dvema pašama razbremeniti varoj. Za to je v tem trenutku najbolj primerna mravljična kislina, ki je edino sredstvo, ki uničuje varoje tudi v pokriti zalegi," piše strokovnjak za čebelarstvo Vlado Auguštin, specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije.

Čebelar ob pregledu nakladnih panjev - ena družina se pripravlja na rojenje, zato bo poiskal matico, jo odstranil in z njo naredil novo družino. V panju bo pustil en matičnik, iz katerega se bo razvila nova matica in nadaljevala delo.
Pri tem pozorno opazuje stanje varoje in zaloge hrane.          

Ne smemo pozabiti tudi na varojo na narejencih s pokrito zalego. Ker v narejencih okrog tri tedne ni pokrite zalege, s poleganjem čebelje zalege pride na plan vsa varoa. Ker te nimajo

"V tem času so kleti pri tržnih vinogradnikih polne, in če se zavedamo, da čez dobre tri mesece že lahko pričakujemo prve polnitve mladega vina letnika 2020, potem lahko z gotovostjo trdimo, da smo vinogradniki pred veliko vinsko krizo," med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu piše Roman Štabus, specialist za vinogradništvo pri KGZ Maribor.

Vinogradi so v tem letu spet dobro obloženi in obeta se scenarij, ko bomo imeli ob velikih zalogah dodaten količinsko bogat nov pridelek, praviloma zelo dobre kakovosti, ki pa ne bo imel kupca. Zaradi tega se predvideva zlom vinskega trga, usihanje razvoja in vlaganj ter posledično pospešen nadaljnji proces hitre devinogradizacije Slovenije.

Da se prepreči ta napoved, so se v tem kratkem času, ki so nam na še na voljo, izoblikovali predlogi državne pomoči in oblike strokovnih priporočil za uspešno samopomoč vinogradnikom.

V času krize je država pomagala prav vsem državljanom, tudi vinogradnikom. Tako so bili mali vinogradniki, ki predstavljajo več

Ti koncerti zagotovo spadajo med nepozabna glasbena doživetja, predvsem zaradi edinstvene izvedbe, izvajalci pa vas bodo očarali z mladostno energijo.

Vabljeni torej na glasbeno plovbo v intimnem okolju turističnih ladjic, ki omogočajo vpogled v mestno dogajanje z druge perspektive. Ob spremljavi navdihnjenih interpretacij najlepših umetnin iz svetovne glasbene zakladnice, posebnih redko slišanih del in zanimivih sodobnih skladb, ki so prežete z mladostniškim žarom, boste spoznavali razgibano zgodovino reke in odkrivali skrite kotičke slikovitega nabrežja starega mestnega jedra.

Začetek glasbenih dogodkov na Ljubljanici ter prva plovba bosta 29. junija ob 12. uri na Bregu, nato pa vsaki dve uri ob prijetni spremljavi mladih glasbenikov z različnih lokacij ob Ljubljanici odrine na pot nova ladjica. Kraji vkrcanja bodo Dvorni trg, Gallusovo nabrežje, Mesarski most, Ribji trg in Cankarjevo nabrežje. V torek in sredo se lahko obiskovalci na glasbeno doživetje podajo že ob 10. uri, zadnja

V Kmečkem glasu smo pod naslovom "Na trgovskih policah mladi krompir iz uvoza, ki ni več mlad, domačemu mlademu krompirju pa vztrajno pada cena" objavili prispevek o tem, kateri krompir se v trgovinah, celo v akcijah, prodaja kot mladi krompir.

Zaradi različnih interpretacij, kateri krompir je lahko naprodaj kot mladi, smo za strokovno pojasnilo zaprosili dr. Petra Dolničarja, strokovnjaka za krompir, s Kmetijskega inštituta Slovenije. Takole strokovno navaja:

"V zadnjih 20 letih smo tudi v Sloveniji navajeni, da oskrba z zelenjavo in krompirjem ni več sezonska, temveč so ti pridelki kupcem na voljo preko celega leta. Pri krompirju to pomeni, da je ob oskrbi kupcev s krompirjem iz prejšnje letine iz skladišč kmalu po novem letu na voljo tudi že mladi ali novi krompir, ki običajno prihaja iz držav severne Afrike, Izraela, Cipra, nato pa tudi iz Sicilije in drugih delov južne Evrope. Pozneje v maju pa je že na voljo tudi domač mladi krompir.

Na slovenskem trgu si torej v maju, v manjše

Strateški cilj RS je, da ima pod nadzorom lastne genske vire oziroma da ostajajo slovenske sorte semena kmetijskih rastlin v slovenski lasti. Selekcijsko poskusni center Ptuj je strateškega pomena, saj upravlja naravne vire (rastlinske genske vire) in ima izjemno pomembno vlogo za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva.

V Selekcijsko poskusnem centru Ptuj gre za dejavnost ohranjanja rastlinskih genskih virov in semenarjenja lokalnih sort kmetijskih rastlin, katerih ponudba je v Sloveniji izjemno omejena.

Vlada je zato zainteresirana, da Slovenija ohrani v lasti Selekcijsko poskusni center Ptuj, ki ohranja lokalne genske vire in izvaja vzdrževanje in vzdrževalno selekcijo lokalnih sort ter ima potrebno znanje za opravljanje teh nalog.

V zvezi z navedenim je prav tako pomembno, da je Državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, iz katere

Agencija Republike Slovenije za okolje je 11. junija 2020 na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za odstrel 115 rjavih medvedov. Dovoljenje velja do konca septembra 2020 na več območjih v Sloveniji, ki so bila določena glede na lokalne povečane gostote medvedov in konfliktov, ki jih medvedi povzročajo.

Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti. Odstrel bodo izvedle lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom.
Odvzem medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu bo izveden zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj odnosov med medvedi. Odrasli medvedi lahko ubijejo mladiče (t. i. infanticizem), zato se vodeče medvedke in tudi mladi medvedi v izogib tovrstne nevarnosti začasno ali trajno umikajo v bližino ali na sam rob naselij, kjer se počutijo varnejše. Prav te kategorije medvedov najpogosteje povzročajo konflik

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2020 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:

- 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju,

- 1500 - drevesa in grmičevje ali

- 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

Doba zakupa iz tega člena traja 10 let. 

Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v roku enega leta ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.

Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup.

Sklad bo za zemljišča, zajeta v seznam, sprožil postopek oddaje v zakup na lastno iniciativo, ali na predlog fizične oziroma pravne osebe, ki bo izkazala interes za brezplačen zakup.

Oddaja v zakup poteka prek objave ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti. Ob prosti brezplačni površini bo Sklad hkrati ponudil v zakup tudi preostalo prosto površino

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja obvešča upravičence, da s 1. 7. 2020 prehajajo na popoln elektronski način vlaganja vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev za podukrepe 4.1 (Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva), 4.2 (Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov), 4.3 (Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva) in 8.6 (Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov).

S tem se spreminja način oddaje vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev od 1. 7. 2020 dalje. Od tega datuma naprej bo treba vloge na objavljene javne razpise in zahtevke za izplačilo sredstev vlagati samo v elektronski obliki preko aplikacije E-kmetija.

Da ne bi prihajalo do težav pri oddajanju zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičence, ki so ali še bodo v juniju začeli vnašati zahtevke, prosijo, da z vnosom zahtevkov za izplačilo sredste

Slovenske domačije, hiše in gospodarska poslopja, so marsikje pripete na strmine, saj je ravni del terena namenjen dvoriščem, večje ravne površine pa vrtovom in njivam. Prav zato so škarpe in ograde del marsikatere parcele. Nekatere škarpe so kamnite, lepo sestavljene in v okras, betonske škarpe pa z leti počrnijo in postanejo prav neugledne.

Takšne škarpe lahko "oblečemo" z vednozelenimi popenjalkami.

Bršljan, ki pleza s pomočjo oprijemalnih korenin, ne potrebuje opore in na prostem zelo lepo uspeva, pod napuščem, kjer je zemlja suha, pa precej slabše. Če raste na senčni strani, bodo listi bršljana še večji in še bolj blesteči.

Po sajenju sadik bršljan prva leta raste zelo počasi, tako da tisti, ki želi, da škarpa čim prej "ozeleni", že misli, da mu to ne bo uspelo. Ko pa se začne razraščati, napreduje s poganjki po meter in več na leto.

Če se preveč razraste, v spodnjih plasteh listje odmira in gnije, zato je treba bršljan obrezovati oz. tanjšati plasti. Porezan in pomlajen bo š