Predelava mesa na kmetiji se priglasi kot dejavnost predelave primarnih kmetijskih pridelkov, in sicer v skladu z uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji kot: zakol živali in predelava mesa (SKD 10.110 Proizvodnja mesa, razen perutninskega, SKD 10.120 Proizvodnja perutninskega mesa, SKD 10.130 Proizvodnja mesnih izdelkov). V to skupino spadajo klanje in razsek živali, priprava mesnih izdelkov, klobas, salam, peka celih živali, razen goveda in kopitarjev, sušenje mesa, dimljenje, priprava paštet itd. Strokovni nasvet o tem je za Kmečki glas pripravila Irena Kos iz KGZ Celje.

Upravna enota na podlagi vloge in priloženih zahtevanih dokazil izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije.

Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo SUŠENJE MESA. 

Pogoji za opravljanje te dejavnosti na kmetiji

Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mladega pitanega goveda, so pred številnimi izzivi. Eden izmed njih je, kako v obdobju izredno nizkih odkupnih cen zagotoviti ustrezen ekonomski položaj. Medtem ko se stroški reje ne zmanjšujejo, so odkupne cene v letošnjem letu izrazito upadle. Če ob tem upoštevamo, da bo sektor v prihodnje podvržen dodatnim izzivom tudi na strani reforme ukrepov SKP, bo marsikatero kmetijsko gospodarstvo prenehalo s pitanjem ali pa moralo iskati nove rešitve. Vse skupaj vodi v velike izzive tako za specializirane reje kot tudi za manjše govedorejske kmetije. Strokovni nasvet Marije Tomšič, dr. Staneta Kavčiča in dr. Jake Žgajnarja iz Biotehniške fakultete prinaša nekatere odgovore.  

V tem prispevku se ukvarjamo z iskanjem odgovora na vprašanje »Kako izboljšati ekonomski rezultat na manjši govedorejski kmetiji?«

Rešitve lahko iščemo v smeri dodatne racionalizacije pri stroških ali pa povečanja prihodkov. V tem prispevku bomo skušali nekoliko nazorn

Občina Ivančna Gorica v Višnji Gori, rojstnem kraju čebele kranjske sivke, izvaja projekt, poimenovan Hiša kranjske čebele.

V Podsmreki na območju občine Ivančna Gorica je namreč v 19. stoletju živela in delovala čebelarska družina Rotschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost in razširjenost kranjske čebele po svetu.

V Hiši kranjske čebele bo med drugim tudi muzej, posvečen kranjski čebeli, v katerem bo zgodba izhajala prav iz čebelarskih strokovnjakov družine Rotschütz. Pomembno mesto bo imela tudi gospa Antonija iz te družine, ki je raziskovala praktično uporabo in zdravilne učinke čebeljih pridelkov. Več o njej bo mogoče izvedeti prihodnje leto v muzeju, za tokrat pa Čebelarska zveza Slovenije predlaga Antonijine rezine po receptu iz njene knjige. Preizkusite in se posladkajte že ta konec tedna!

Za pripravo potrebujete: 250 g 

slovenskega cvetličnega medu, 200 g čokolade v prahu, 200 g moke, 1 žlička pecilnega praška in 1/2 žličke cimeta.

Priprava: Med vlijemo v večjo skle

Za ukrep je predvidenih cca. 740.000 evrov iz proračuna MKGP, kar preračunano pomeni okrog 4,90 evra na prašiča pitanca in 19,5 evra na plemenskega prašiča.

Zaradi zares kritičnih razmer v sektorju prireje prašičev smo poklicali rejca Jožeta Globevnika iz Škocjana na Dolenjskem. Takole je povedal: "Ravno sem se z banko dogovarjal za kratkoročni kredit, ker nam je zmanjkalo denarja in nimamo s čim kupiti krmil, vitaminov, soje. Do zdaj smo prodali manj kot 25 % glede na lansko leto, prašičev pa je toliko, da po domače povedano hodijo eden po drugemu in vse je treba nakrmiti. Kupci iz drugih občin si ne upajo in ne smejo k nam na kmetijo, prazniki minevajo brez praznovanj. Stroške imamo, dohodkov pa ne. Račune pa je treba plačevati, tudi ko greš tankat gorivo, je treba takoj plačati. Za novi odlok o pomoči prašičerejcem sicer še ne vem, a ta denar bo prepozno prišel do nas. Potrebujemo hitre, zelo hitre rešitve!"   

Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani v sodelovanju s partnerji postavil testne klopi v ekološko občutljivih in klimatsko zelo različnih okoljih: v Seči, na Veliki planini, v Biljah in Ljubljani. Z uporabo inovativnih tehnologij želijo izboljšati uporabnost in trajnost tradicionalnih lesenih struktur ter s tem ekonomiko rabe teh materialov in posledično izboljšati okoljski vtis.

Prof. dr. Miha Humar je povedal, da so testne kropi opremili s senzorji za merjenje vlažnosti lesa, kar bodo spremljali več let. Na osnovi podatkov bodo pripravili analize in ocenili življenjsko dobo vključenih vrst lesa v določenem klimatskem okolju. S tem želijo povečati uporabo avtohtonega lesa, saj ima z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in inovativnimi tehnikami obdelave primerljivo obstojnost kot eksotični les ali plastični materiali.

Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov avtohtonega lesa iglavcev: smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z bioc

Čebelarsko društvo Kamnik letos praznuje že 115-letnico delovanja, v okolici Kamnika pa je bilo čebelarstvo dobro razvito že pred 400 leti, ko so že trgovali s čebelami in panji. Čebelarji so na svojih domovih začeli s čebelarjenjem v duplih, ki so jih ročno izklesali iz dreves in naredili korita in polklade. Z razvojem žagarstva so se v 14. stoletju pojavili panji iz desk, na slovenskem imenovani kranjiči.

Čebelarstvo v Tuhinjski dolini je bilo močno razvito že okrog leta 1800. V vsaki vasi je bil po en čebelar, ki je imel svoje čebele. Če je bila vas velika, je bilo čebelarjev več. Imeli so do 

50 panjev. Letnica 1800 predstavlja začetek čebelarstva tudi pri Konciljevih, saj so takrat izdelali prvi čebelnjak.

S klikom na naslovnico polistajte in naročite knjigo PREHRANA ČEBEL. 

Kajžarji s 100 panji čebel

Pri Konciljevih na Hribu so imeli 100 panjev čebel, kljub temu da so jih imenovali kajžarji.

Kajžarji, bajtarji, gruntarji

Oblast je ljudstvo v starih časih različno poimenova

V Ukrajini je močno razširjena reja polžev, kar 400 manjših kmetij se ukvarja s to pridobitno dejavnostjo. Spomladi so nabito polne škatle s polži čakale v skladiščih na prevoz v Evropsko unijo. Nato pa je epidemija koronavirusa vse ustavila in zamajala že tako šibko ukrajinsko gospodarstvo. Prej cvetočemu poslu s polži zdaj grozi propad. Za Ukrajino, eno najrevnejših evropskih držav, je to še posebej pogubno.

Sredi podeželske pokrajine Voïnivka v regiji Poltava, 500 kilometrov vzhodno od Kijeva, je majhna kmetija, za katero skrbi Julia Koretska. Je ena od ukrajinskih pionirjev helikulture, kot se strokovno imenuje vzgoja užitnih kopenskih polžev.

Njen polžji posel je trenutno močno oslabljen zaradi posledic epidemije. Zapiranje meja je močno prizadelo svetovno živilsko industrijo in povzročilo odpovedi naročil. To je močan udarec za mlado Julio, ki se je leta 2015 odločila, da se poda na pot reje polžev. S sosednje Poljske je pripeljala 500 kilogramov polžev in jih naselila na nekdanj

Predlog šestega protikoronskega zakona na področju kmetijstva med drugim prinaša finančna nadomestila zaradi izpada dohodka v kmetijskih gospodarstvih in kritje stroškov odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalni industriji, je poudaril kmetijski minister dr. Jože Podgoršek. 

Predvidena je tudi ponovna pomoč vinskemu sektorju z že znanimi ukrepi. Pri finančnih nadomestilih gre za nadomestila za tiste sektorje, kjer bo padec dohodka presegel 30 odstotkov.

Za uveljavljanje pomoči so uvedene poenostavitve, saj bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja večino podatkov pridobila iz uradnih evidenc. Upravičenci bodo pregledali informativne izračune in nanje lahko odreagirali.

Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč

Pomemben ukrep v PKP 6 je tudi brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti države, večino kmetijskih zemljišč sicer uspešno odda v zakup, kmetijska zemljišča v zaraščan

Črni česen nastane v posebnih pogojih s staranjem navadnega česna, kar traja nekaj tednov ali mesecev. Da doseže pravo strukturo, potrebuje strogo regulirano temperaturo in vlago.

Črni česen, ta edinstvena sestavina, ni nič novega, najdemo ga v kuhinjah po celem svetu. Že stoletja se uporablja za okus in v zdravilne namene v številnih azijskih kuhinjah.

Črni česen ima mehkejši, slajši okus kot njegova surova različica.

Črni česen ima zdravilne koristi za naše telo, saj vsebuje dvakratno količino antioksidantov kot tisti v običajni obliki.

Zaradi njegove vsestranskosti ga lahko pri kuhi uporabimo namesto navadnega česna. Je čudovit dodatek k sirovim ploščam, piščančjim jedem ali na pici. Svoj priokus doda tudi v domačem prelivu za solato. Upoštevajte, da je bolj blagega okusa, zato jed poizkusite, ko ga dodajate.

Postopek pridelave črnega česna ni zahteven, traja pa nekaj časa.

Česen se lahko stara do 60 dni, vendar je za uporabo pripravljen po treh tednih.

Obstaja kar nekaj način

Lojze Lah je odraščal na kmetiji na Klancu pri Komendi ter že kot otrok pomagal pri vseh opravilih. Po osnovni šoli je opravil večerno kmetijsko šolo v Mostah. Sprva se je ukvarjal s kmetijstvom, od leta 1965 pa z obrtništvom. Izdeloval je t. i. gumi vozove, pluge, prikolice, platišča in nekatere druge izdelke ter pri tem sodeloval s podjetji v Sloveniji in zunaj nje.

Leta 1989 se je začel ukvarjati s trgovino in popravili kmetijske mehanizacije. Prav tu je pokazal organizacijske sposobnosti ter temu leta 1995 dodal še sejemsko dejavnost. Bil je glavni organizator vsakoletnih sejmov kmetijske mehanizacije v Komendi, katerim je priložnostno dodal tudi obrtne sejme in sejme pasemske govedi.

Lojze je znal denar vedno dobro oplemenititi. Prve zaslužke je vlagal v kmetijo, zaradi izgube zajetnega dela najrodovitnejših obdelovalnih zemljišč pa se je pozneje povsem posvetil podjetništvu. Prva obrt je bila kovaška delavnica, začel je z izdelovanjem vozov in prikolic s pnevmatikami, pozneje se

Kaj omejitve glede gibanja in zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb pomenijo za posameznike, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in želijo prodajati hrano zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča?

Opravljanje kmetijske dejavnosti moramo razumeti v najširšem smislu, saj gre za panogo, ki  zagotavlja hrano prebivalstvu. Kot opravljanje kmetijske dejavnosti štejemo vse proizvodne procese, ki pripomorejo k pridelavi in predelavi hrane. Kmetijstvo je tako izvajanje osnovne kmetijske dejavnosti (delo na kmetijskih površinah, skrb za živali ipd.) kot opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vključno z dostavo kmetijskih pridelkov in kmetijskih proizvodov kupcem ter obisk kupcev na kmetiji z namenom prevzema kmetijskih pridelkov in kmetijskih proizvodov.

Skladno z zakonom o kmetijstvu neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu pomeni: prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so potujoča stojnica in potujoča prod

Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 med izjemami, ko je mogoče ob upoštevanju navodil NIJZ prehajati občinske meje, določa tudi možnost dostopa do trgovin ali storitev v drugi občini, če so bližje prebivališču osebe, kot so te trgovine ali storitve v občini prebivališča, ali če jih v občini prebivališča ni.

Kako kupovati na kmetijah v času epidemije

Potrošnik torej lahko nakupuje hrano na kmetiji, ki ni v njegovi občini, če je bližje njegovemu prebivališču kot neka druga trgovina, ki ponuja enake izdelke. Prav tako v primeru, če v njegovi občini sploh ni možno kupiti svežih pridelkov in izdelkov, ki jih ponujajo kmetije. Potrošnik torej lahko opravi nakup sveže in lokalno pridelane hrane na kmetiji, ki je najbližje njegovemu prebivališču.

Kmetija, ki prodaja svoje pridelke in izdelke, ni dolžna skrbeti glede tega, iz katere občine prihajajo kupci, saj je izpolnjevanje odloka, ki omejuje priha

V sklopu protikoronskih ukrepov PKP 5 je sprejeta tudi možnost 3-dnevne odsotnosti z dela brez obiska zdravnika. To velja za vse zaposlene, razen za obrtnike in kmete.

To je potrebno razumeti z vidika plačevanja stroškov: bolniške odstotnosti zaposlenih gredo na stroške delodajalca, za kmete in obrtnike pa je to njihov strošek.

Čeprav je takšna uredba nekako razumljiva, pa je zbodla marsikaterega kmeta, ki mu je jasno, da svojega dela ne more opustiti - če imaš živino, je pač potrebno zanjo poskrbeti (celo tudi če si bolan), zdaj pa je tudi v posebni uredbi objavljeno, da so kmetje spet izjeme. Nekako se počutijo drugorazredne. Eden od njih nas je poklical in dejal, da se "virus iz prejšnjega sistema" še kar širi. 

Mnogi se spomnimo, da smo imeli člani kmečkih družin v času Jugoslavije zelene zdravstvene izkaznice, vsi ostali, ki so bili seveda v veliki večini, pa rjave. Tudi tako se je kmete ločilo od drugih! Danes se kmetje sprašujejo, če temu še ni konca.

Pravna služba Zadružne zveze Slovenije je pripravila mnenje glede izvedbe občnih zborov v luči ukrepov, sprejetih zaradi širjenja koronavirusa.

Glede na sprejete ukrepe in upoštevajoč omejitve glede zbiranja in prehoda med občinami so mnenja, da občnih zborov zadrug na način, kot je običajen v normalnih razmerah, v tem trenutku ni možno izvesti v skladu z odlokom, tudi ob upoštevanju navodil in priporočil NIJZ in drugih državnih inštitucij v zvezi s preprečitvijo širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

Zato priporočajo, da se z organizacijo občnih zborov počaka, seje organov pa naj se izvajajo, v kolikor je možno zagotoviti spoštovanje vseh ukrepov za zdravje in preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 oziroma v kolikor je izvedba možna v alternativnih oblikah. Redno naj se tudi spremlja ukrepe, ki jih bo sprejela 

Vlada.

Pred dnevi je Turistični produkt Turizem v zidanicah, ki ga na območju vinorodne dežele Posavje že od leta 2010 razvija Konzorcij Turizem v zidanicah, je na letni konferenci ECTN (European Cultural Tourism Network) v konkurenci 13 turističnih produktov iz celotne Evrope prejel prvo nagrado kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji Vinski turizem 2020.

Nagrade se podeljujejo za dosežke in prepoznavne turistične produkte kulturnih vsebin v posameznih evropskih turističnih destinacijah, ki so prinesli pomembne rezultate v zvezi z izboljšanjem izkušenj obiskovalcev, predvsem ob spoštovanju tradicije in vključevanju lokalnih skupnosti. Zmagovalci so prepoznani kot zgledi odličnosti, ki navdihujejo druge turistične destinacije in spodbujajo nadaljnji razvoj trajnostnih in odgovornih pobud na področju kulturnega turizma.

Konzorcij trenutno ponuja 45 zidanic, v glavnem na območju vinorodne dežele Posavje, nekaj tudi v Podravju. Za pooblaščenega tržnika je konzorcij izbral

Pri nas se z gojenjem mikrozelenja že šest let ukvarja družina Šebenik iz Borovnice, in sicer Boštjan Šebenik s partnerko Sašo Kržič, hčerko Injo in sinom Žakom. Dejavnost Saše in Boštjana je za Kmečki glas predstavila Nuša Tešar.

Ljubezen do mikrozelenja združuje oba, zato sta kot domač hobi poskusila zase vzgojiti "pladenj ali dva". Uspeh ju je tako navdušil, da sta s tem nadaljevala. Tudi ostale člane družine je takoj prevzel okus mikrozelenja, ki sta ga pridelala.

Saša pravi, da je v vzgoji teh majhnih rastlinic našla svojo strast. "Raziskala sem vse, kar sem o tem našla na spletu, si ogledala vsak posnetek, na katerega sem naletela, in celo kupila tečaj o tem, kako z mikrozelenjem zgraditi podjetje. Vsak dan sem bila bolj in bolj prepričana, da sem našla pravo stvar."

Z njuno zagretostjo, predanostjo in delom sta ustvarila družinsko podjetje Mikrozelenje Šebenik, svoje izdelke pa prodajata preko spleta. Na slovenskem trgu sta bila s svojo dejavnostjo med prvimi. Ko je Saša dela

Na vrtnarskih kmetijah in vrtnarijah so skrbno vzgajali krizanteme v lončkih in za rezano cvetje, da bodo kupcem na voljo prav okrog 1. novembra. 

Ker smo v teh dneh več doma, si želimo, da je lepo, da so urejeni balkoni in prostor okrog hiše. Lahko ga okrasimo tudi s krizantemami v lončkih, ki so naprodaj v številnih barvah. Ker so tudi temperature nad ničlo, se ni treba bati, da bo cvetje pomrznilo.

Krizanteme različnih barv in tipov imajo tudi na vrtnarski kmetiji Prosenc iz Dola pri Ljubljani.

Ne spreglejte, prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo CVETOČE POSODE, ki predstavlja primere čudovitih zasaditev v cvetličnih lončkih po letnih časih. VABLJENI K NAKUPU. 

Kar naprej bere in vmes malo opazuje okolico tudi bralka iz Severnega mestnega parka Navje v Ljubljani.

Park ima poleg sprehajalnih poti in otroških igrišč tudi poseben del, kjer lahko posedajo navdušenci nad branjem knjig. V ta del parka vabi tudi skulptura deklice z rastočo knjigo. 

Ker pa nikoli ne veš, kdaj bo deževalo in bodo knjige mokre, ali pa bo preveč sijalo sonce in bo težko brati, ima po novem deklica tudi dežnik. Z njim jo je nedavno opremil domiselni obiskovalec parka.

Na ustanovni seji, ki je bila v ponedeljek, 26. 10. 202, Kmetijsko gozdarska zbornica ni dobila novega predsednika, saj sta oba kandidata, Marjan Podobnik (Društvo SKZ Slovenska kmečka zveza) in Roman Žveglič (Društvo članov sindikata kmetov), dobila po 27 glasov. Po poslovniku sveta KGZS se je glasovanje za predsednika ponovilo danes, v torek ob 12. uri. Po preštetih glasovnicah je z 29 glasovi postal predsednik Roman Žveglič, ki bo tako vodil Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije naslednja štiri leta.

Roman Žveglič je kmet iz Posavja, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in znan borec za pravice kmetov.

Nova sestava ostalih organov KGZS pa je: podpredsednika sta Marjan Golavšek (1. volilna skupina) in Janez Šimenc (2. volilna skupina).

Upravni odbor: OE Nova Gorica: Luka Leskovec; OE Koper: David Štok; OE Kranj: Robert Golc; OE Ljubljana: Albin Oven; OE Kočevje: Franc Prelesnik; OE Postojna: Vincenc Otoničar; OE Novo mesto: Martina Janžekovič Legan; OE Brežice: Martin Mavsar;

Trenutno v Sloveniji ni kakšnih večjih pretresov na področju zdravja prežvekovalcev, imamo pa predpisana obvezna cepljenja, ki preprečujejo izbruh bolezni. Po zakonu se zatirata bolezen modrikastega jezika (govedo in drobnica) – zelo nevarna vektorsko prenosljiva virusna bolezen, ki jo prenašajo drobne krvosesne mušice. Prav tako je obvezno cepljenje proti akutni bakterijski bolezni vraničnemu prisadu (antraksu), ki pa je omejeno le na območja, kjer se je ta bolezen v preteklosti že pojavila in je okolje kontaminirano s sporami.

Infekcijske bolezni

Infekcijske bolezni so velika grožnja za reje goveda in drobnice, saj lahko močno prizadenejo zdravstveno stanje živali in s tem zmanjšujejo produktivnost ter dobrobit živali. Do vnosa infekcijske bolezni v rejo lahko pride z neposrednim prenosom (nakup okužene živali, ponovna vrnitev živali v čredo iz npr. skupne paše ali razstave, kjer so se okužile ali stik z okuženimi živalmi) ali posredno preko opreme, obiskovalcev, drugih vrst živali i