Danes imamo na razpolago sorte radičev, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta.

Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort rdečega glavnatega radiča, medtem ko v Slovenski Istri poteka pridelava v glavnem jesensko zimskih sort. Povpraševanje pa je tudi po tipu radičev Chioggia in Verona, ki bi jih lahko pridelovali v zgodnjih spomladanskih terminih. V osrednji Sloveniji pridelujemo predvsem zgodnje in srednje pozne sorte radiča, ponekod radič tudi silijo. Divji tipi radičev so zelo tolerantni na nizke temperature v zimskem času kot tudi na sušne razmere. Tudi številne selekcije različnih tipov radičev so tolerantne na zgoraj omenjene razmere. V slovenski sortni listi so še Anivip in Monivip ter radič za siljenje Solkanski. Cikorija ali katalonski radič s svojimi zelenimi narezanimi listi, ki spominjajo na regratove liste, oblikuje visoko oblikovano rozeto in nekoliko debelejše belo steblo. Cikorijo lahko pridelujemo v spomladanskem in jesenskem času.

Rde

Matjaž Golob, član Vinogradniškega društva Malkovec, je letošnji zmagovalec na ocenjevanju vin za naziv Kralj cvička, ki poteka na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. In to je že tretjič, da je kralj cvička postal član tega vinogradniškega društva - prvi je bil Marjan Pirc, drugi pa Andrej Tratar.

Matjaž Golob pravi, da je majhen vinogradnik s 3.000 trtami cvičkovih sort: portugalka, modra frankinja, žametna črnina, kraljevina in laški rizling. 

Na fotografiji: Andrej Bajuk, vodja enološkega laboratorija KGZ Novo mesto, Damijan Vrtin, direktor KGZ Novo mesto, Matjaž Golob, novi kralj cvička 2021, Miran Jurak, predsednik upravnega odbora ZDVD, Maja Vovko, cvičkova princesa, in Andrej Grabnar, aktualni kralj cvička 2020.

Vinograd na Malkovcu leži na precejšnji strmini, zato je vse delo potrebno opraviti ročno. "Na ta način je težko konkurirati velikim vinogradnikom, ki gredo ob devetih zvečer med trte s traktorjem in vse opravijo ob poslušanju glasbe," malo za šalo malo zares navr

V pripravi je odlok o finančnem nadomestilu v prireji govejega mesa zaradi posledic drugega vala epidemije za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021, ki naj bi omogočil izplačilo nadomestila upravičencem, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju govedoreje.

Po odloku naj bi za obdobje oktober 2020 – marec 2021 znašala finančna pomoč sektorju v višini 76 evrov na žival, preračunano na glavo živine (GVŽ). To naj bi bila namreč razlika upada dohodka pri neto dodani vrednosti na podlagi izračuna Kmetijskega inštituta Slovenije.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so predlagali pomoč v višini 100 evrov za žival. Strinjajo se tudi s pomočjo 76 evrov na žival, vendar pa bo zaradi nekaterih pogojev brez te pomoči ostalo približno 3.000 kmetij, kar bo še dodatno poslabšalo položaj v panogi. V predlogu je namreč zapisan pogoj, da mora imeti upravičenec do pomoči 5. aprila 2021 ali 5. maja 2021 najmanj 70 % števila govedi od števila govedi, ki jih je

V letošnjem letu se na žalost nadaljuje trend vremenskih ekstremov, ki se kažejo v vse daljših sušnih obdobjih, izrazitih pozebah in visokih temperaturah. Kmetijska pridelava je ena izmed najbolj ranljivih gospodarskih panog, ki je odvisna od primernih temperatur in razporeditve padavin. Eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe je namakanje kmetijskih zemljišč.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) namakalni sistem opredeljuje kot skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja odločbe o uvedbi namakalnih sistemov, za katere je mogoče dobiti tudi nepovratna sredstva iz Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Uvedba namakalnega sistema je lahko kompleksen postopek, zato se je smiselno držati določenih korakov od ideje do uvedbe namakalnega sist

6. maja 2021 je bila v Uradnem listu objavljena uredba o ukrepih za odpravo motenj na trgu vinskega sektorja zaradi epidemije, ki za letošnje leto ponovno uvaja ukrep krizne destilacije vina in kriznega skladiščenja vina. 7. maja pa je bila objavljena uredba, ki za letos uvaja ukrep zelene trgatve. 

Krizna destilacija vina
- upravičenci: pridelovalci vina, ki so pridelali vsaj 15.000 litrov vina letnika 2020 in so prijavili zaloge vina za leto 2020 (stanje v RPGV na 1.3.2021);

- destilacija vsaj 25.000 litrov vina letnika 2020 ali 2019 oziroma vsaj 5000 litrov za manjše pridelovalce vina (pridelali pod 100.000 litrov letnika 2020);

- pogoj za odkupovalce grozdja: letošnji odkup grozdja vsaj v količini 70 % odkupa letnika 2019;

- podpora znaša 0,80 evra na liter vina za destilacijo;

- rok za oddajo zahtevkov na ARSKTRP: 20.7.2021 (obvezne priloge: račun za oddajo vina destilarni ali dokazilo o destilaciji in predpisane izjave); če vino do 20.7.2021 še ni destilirano, je sestavni del vlog

Urejeno območje dela kraškega grosupeljskega polja sestavlja preplet življenjskih okolij z mokrotnimi travniki, trstičjem, ribniki, zeliščnim vrtom in sadovnjakom.

V Vodomčevem gaju pod vasjo Cerovo je urejen in zavarovan del naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca. Naravoslovna učna pot se začenja v gozdu in vodi skozi življenjske prostore tamkajšnjih živali in rastlin. 

Ob učni poti je postavljenih več opazovalnic za ptice. Iz prve, ki stoji na bregu, je razgled na oba ribnika, bližnje travnike in gozd. Druga opazovalnica je postavljena nad gladino ribnika. Od tam lahko z malo potrpežljivosti od blizu fotografirate marsikatero ptico, ki živi ob vodi.

Rob ribnika zaključuje mejica s plodovitimi grmovnicami, ki nudijo pticam zavetje in hrano. Ob nasadu malin je postavljena najvišja opazovalnica, po kateri se vzpenjata bršljan in divja trta.

Table ob učni poti prikazujejo večino tamkajšnjih rastlin, dreves, vodnih živali in ptic, ki obiskujejo ta prostor, tukaj gnezdijo in se prehra

Česnovo muho kot škodljivca prvič omenjajo leta 1953, ko je v Bolgariji poškodovala okoli 90 % posevkov česna. Leta 1984 so večjo škodo opazili tudi v okolici Zagreba, ko poročajo tudi o 70-odstotni škodi. Pri nas večjih epidemij zaenkrat ni bilo.

S povečano količino posajenega česna se povečuje tudi možnost večjih težav s česnovo muho.

Kot za Kmečki glas piše Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Ljubljana, odrasla muha meri od 8 do 10 mm, vendar škodo v česnu naredi ličinka, ki je sivobele barve, dolga do 12 mm in je za razliko od porove zavrtavke navadno le ena velika ličinka v sadiki česna. Zimo preživi kot odrasla muha, ki že konec februarja oziroma v marcu po oploditvi odloži velika bela jajčeca na prezimne česnove liste oziroma v zemljo v okolici česna.

Že pri zelo nizkih temperaturah se iz jajčec izležejo ličinke, ki se zavrtajo v list in nato v steblo česna ter nato celo v novo nastajajočo čebulico. Napadeno sadiko česna hitro opazimo, srednji list porumeni,

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet četrtič obeležila svetovni dan čebel. S čebelarstvom je povezana tudi prenova stare šole v mestnem jedru Višnje Gore v sodobno središče inovativnih tehnologij, ki bo namenjeno interakciji zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev. 

Hiša kranjske čebele bo namenjena interaktivnemu spoznavanju pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. Vključevala bo prostore za predstavitev kranjske čebele, njenega bivalnega okolja in koristi čebeljih izdelkov. V spodnjem delu bo kavarna – medarna, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili različne dobrote in napitke, ter trgovina, kjer bodo na voljo izdelki iz medu oziroma drugi čebelarski produkti. V neposredni bližini je tudi učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin in kip, ki je bil predstavljen ob 1. svetovnemu dnevu čebel in je posvečen kranjski sivki.

Namen Hiše kranjske čebele je ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino kranjske čebele, popularizacija pomen

V zadnjih tednih je v medijih odmevala napoved prepovedi vezane reje na območju Evropske unije z letom 2028. Vezana reja je še vedno prisotna na veliki večini slovenskih govedorejskih kmetij, kar je predvsem posledica odloka cesarice Marije Terezije. Odlok je zahteval rejo živali v hlevih namesto paše živali, in sicer z namenom pridobivanja hlevskega gnoja, ki je bil potreben za dvig rodovitnosti njiv. Rodovitne njive so bile nujne za pridelovanje žit za prehrano ljudi.

Učinek je bil očiten, saj je ukrepu sledil gospodarski, politični in vojaški razcvet, ki je trajal vse do leta 1914.

V okviru izvajanja javne službe strokovnih nalog v živinoreji so sodelavci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije skupaj z območnimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi zbrali podatke o dejanskem deležu vezane reje na kmetijah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka na območju Slovenije. Hkrati s podatkom vezane reje so pridobili še podatke o načinu molže na omenjenih kmetijah.

Kot v strokovnem prispevku piše

Na pobudo Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije tudi v Sloveniji obeležujemo Dan travniških sadovnjakov.

Razvoj travniških sadovnjakov sega v obdobje 17. stoletja, ko je sadje predstavljalo dragoceno hrano za preživetje kmečkih ljudi. Predvsem manj uporabna zemljišča in strmejše lege v bližini domačij so kmetje zasadili z nabranimi sejanci, na katere so kasneje cepili različne sorte. Kmečki vrtovi so bil zasajeni z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Sadju so praviloma namenjali majhno pozornost pri oskrbi, kar se je poznalo pri neizenačenih pridelkih. Največjo oskrbo je predstavljala paša živine, ki je nasade gnojila. Obhišni vrtovi so varovali domačije poleti pred vročim soncem in pozimi pred mrzlimi vetrovi ter ščitili strma zemljišča pred erozijo.

Za širjenje sadovnjakov so imeli veliko zaslug kmetje, ki so znali cepiti, saj so iskali divjake v naravi in nanje cepili razl

Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti - velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi.

Damjan in Mitja po opravljenem delu zadovoljna odhajata iz gozda.

Razvoju mladega gozda od klice dalje sledijo ukrepi nege, ki spremljajo gozdni sestoj v krajših in daljših časovnih razmikih vse do njegove odrasle dobe. 

Nega gozda je včasih spregledana, ker zanjo pogosto zmanjka časa. Gre namreč za zamudno delo, ki ima šele dolgoročni učinek. V oteženih pogojih se gozd brez nje razvija mnogo počasneje, zato je to delo lahko najpomembnejše pri določanju vrednosti in produktivnosti gozda.
Pravilno in pravočasno izvajanje negovalni

Kot vemo, koruzo nikakor ne smemo sejati prav na vsako njivo ali celo vsa leta na isto njivo, čeprav je zelo prilagodljiva rastlina. Poleg izbora njivske površine pa je zelo pomembna temperatura tal ob setvi - še zlasti letos, ko smo priča zapozneli pomladi in izredno nizkim aprilskim temperaturam.

In kdaj je najprimernejši čas za setev koruze? Ko je temperatura tal na globini 5 cm okrog 10 °C oz. vsaj nad 8°C. Temperatura tal je že bila nad 10°C, sedaj pa je zopet padla in zato je pametno še počakati s setvijo, da seme ne bo v mrzli zemlji.

Podobne temperature zemlje kot za koruzo veljajo tudi za setev soje.

Krompir posadimo nakoliko globlje, zato zanj spremljamo temperaturo tal na globini 10 cm, kjer naj bo več kot 8 °C. Kot kaže priložena slika, so za sajenje krompirja tla že primerna.

Na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/ so dnevno objavljene temperature tal na globini 5 in 10 cm ter kakšno je stanje na površini tal.

V torek, 27. aprila 2021, j

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v februarju objavilo okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leto 2021 (dostopen je na spletni strani PRP), v katerem so upravičencem na voljo sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) in iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020, ki se zaradi zamika reforme skupne kmetijske politike podaljšuje za dve leti.

Tako bo Slovenija v okviru PRP 2014-2020 prejela dodatna sredstva v višini 244,7 milijona evrov. Omenjena sredstva bodo Sloveniji na voljo z 10. spremembo PRP 2014-2020, v okviru katere bo pripravljena tudi razdelitev sredstev med posameznimi ukrepi oziroma vsebinami. Pravila za izvajanje v nadaljnjih dveh letih ostajajo enaka, določa jih Uredba (EU) 2020/2220.

Klimatske spremembe povečujejo potrebo po namakanju

V tem t. i. prehodnem obdobju bo MKGP več sredstev iz PRP in EURI namenilo podnebnemu paketu ukrepov, ki vključuje tudi izgradnjo in posodobitev namakalnih sistemov. Tako je prvi izmed

Zaradi podaljšanja covid ukrepov Vlade RS lahko kmečki zavarovanci za mesece april, maj in junij 2021 uveljavljajo pravico do izplačila mesečnega temeljnega dohodka oziroma povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok.
Vlada je s sklepom ponovno podaljšala nekatere oblike pomoči, namenjene blažitvi posledic epidemije, in sicer do 30. junija 2021. Med drugim tudi pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter pomoč denarnega nadomestila zaradi odrejene karantene ali varstva otroka.

Izjavo se lahko vloži na enak način, kot je to veljalo do sedaj, torej preko eDavkov. Lahko pa se za pomoč obrnete tudi na kmetijsko svetovalno službo.

Več informacij glede podaljšanja najdete na spletnih straneh FURS.

Berite Kmečki glas. Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

"Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (kmečki zavarovanci) in so utrpeli škodo zaradi zadnje pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov," navaja Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja KGZS.
Skladno z Zakonom o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (ZPKZ, Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95), se lahko kmetom, ki utrpijo elementarne nesreče, prispevki zmanjšajo ali odpišejo, če škodo oceni občinska komisija. Pri tem se upošteva škoda, ki je nastala na pridelkih, živini, gospodarskih in stanovanjskih poslopjih.

V primeru, ko izguba donosa znaša od 30 do 80 odstotkov letnega katastrskega dohodka, se prispevki zmanjšajo za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka. V kolikor je zmanjšanje donosa ocenjeno višje od 80 odstotkov, se prispevki odpišejo.

Za priznanje zmanjšanja oziroma odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je n

Ustanovne seje strokovnega odbora za goveje meso pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so se udeležili člani odbora: Dominik Čevka, Danilo Fišer, Anton Ilc, Marija Klančnik, Dean Kokot, Urban Kramberger, Marjan Kramberger, Dejan Kuhar, Ciril Peternel in Gregor Ročnik. Za predsednika je bil izvoljen Dean Kokot in za podpredsednika Gregor Ročnik, strokovni tajnik pa je Jernej Vrtačnik. Ta je prisotne seznanil s stanjem v sektorju govejega mesa v Sloveniji in EU. Prisotni so po opravljeni predstavitvi razpravljali o ukrepih, potrebnih za dvig odkupnih cen goveda, o pridelavi kakovostne osnovne krme in morebitnih spremembah specifikacije Izbrana kakovost.

Dejan Kuhar je izpostavil, da kriza traja že od leta 2019 in da obstajajo vzvodi, s katerimi bi lahko izšli iz krize. Rejci so deležni pritiskov tako s strani domačih kot tujih odkupovalcev. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da vidi težave v živilsko-predelovalni industriji in pri trgovcih. Prisotni so razpravljali tudi

Izšel je nov roman z zanimivim naslovom Kava s smetano. Avtorica Natalija Pavlič pravi, da je bližina smrti v njem boleče poživljajoča, kot (pre)močna črna kava. Našo zaznavo spravlja skoraj do vrtoglave višine. Nežna sladka smetana poskuša to omiliti, osmisliti. Nakazuje belino onostranstva in išče odgovore o tistem – nekaj več.

V prvem delu spoznamo Ano, 45-letno administratorko, ki živi običajno življenje, dokler ji kruta diagnoza kar naenkrat ne osvetli življenja na čisto drugačen način. V stiski začne pisati dnevnik. Devet mesecev spremljamo njeno pogumno soočanje s hladno usodo. Je konec poraz ali zmaga?

V drugem delu spremljamo življenjsko zgodbo njene prijateljice Neže. Na pragu 50. leta dela inventuro svojega življenja. Tragična nesreča dveletne deklice jo namreč pretrese do temeljev. Porušijo se obrambni zidovi, ki si jih je mukoma zgradila, da bi se zaščitila pred lastno bolečino. Bremeni jo huda krivda, a skupaj z drugimi ljudmi prične čisto spontano na svoj način moliti za

Usposabljanja za letošnje leto bodo potekala v spletni obliki prek aplikacije Webex. Upoštevajoč, da vsi zainteresirani udeleženci nimajo možnosti oz. ustrezne opreme za udeležbo na spletnem usposabljanju, bodo le-tem zagotovljene tudi druge oblike usposabljanja. Tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti spletnega usposabljanja, bodo na e-naslov prejeli e-povezavo za ogled gradiva oz. bodo po pošti prejeli tiskano gradivo.

Usposabljanje je obvezno za kmetijska gospodarstva, ki se nameravajo vključiti v ukrep KOPOP in v obdobju 2014–2020 še niso opravila predhodnega usposabljanja.

V okviru ukrepa KOPOP bodo mogoči novi vstopi v naslednje operacije: Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Steljniki, Vodni viri, Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Grbinasti travniki, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Planinska paša, Visokodebelni travniški sadovnjaki, Ohranjanje mejic, Reja lokalnih pasem, ki jim grozi p

Na kmetiji Čož iz Leskovca pri Višnji Gori pujski uživajo na prosti reji in paši. V sklopu njihove ograde je tudi hlev z varno streho, ki daje zavetje pred slabim vremenom in v katerem so prašiči pri počitku.

No, mladi pujski pa so tudi radovedni in radoživi ter še tako majhni, da se lahko izmuznejo tudi skozi najmanjšo luknjo. Potem tekajo okrog kamnite ograde ter iščejo pot nazaj, kamor jih vabi kruljenje matere svinje. Enemu od njih se je uspelo povzpeti na streho hleva, toda kako piti dol, če je za majhnega pujska previsoko? Ob robu hleva ga je čakala svinja ter mu z rilcem dala varno oporo, da se je spustil na tla.

Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je pripravila pregled škode, ki so jo je povzročile nizke temperature in sneg 7. in 8. aprila. Največ škode so pri tem utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije tam, kjer so že v polnem cvetu, zato bo škoda katastrofalna.

Stopnjevanje pogostosti izrednih vremenskih dogodkov, tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo na vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. »Ker je treba preživeti, kmetijstvo potrebuje nujno pomoč, kajti kdor hitro da, dvakrat da. Prav tako zahtevamo, da se sektorske pomoči, ki so namenjena za pokritje izpada dohodka po zaradi epidemije in jih upravičenci dobivajo te dni, izvzamejo iz obdavčitve. Čim prej je treba sprejeti tudi interventni zakon za pomoč prizadetim deležnikom,« je povedal ključne predloge, zahteve in pričakovanja zbornice predsednik Roman Žveglič, ob tem pa se je zahvalil tako kmetom kot kmetijskim podjetjem