V letošnjem letu se ponovno srečujemo z višjo silo, saj je v juniju določene predele Slovenije prizadelo neurje s točo.

Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), ki so na območjih, kjer je prišlo do toče in zaradi posledic toče ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavili na zbirni vlogi za leto 2022, morajo sporočiti višjo silo, vendar jim tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil, saj bo kot dokazilo služil seznam prizadetih katastrskih občin, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in je v skladu s podatki Agencije RS za okolje. Omenjeni seznam je skupaj z navodili za uveljavljanje višje sile zaradi toče objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (https://skp.si) ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2022).

V navodilih je pojasnjeno, v katerih primerih mora nosilec KMG sporočiti primer višje sile za

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Pasmo so ohranile štiri reje in od teh so se plemenske živali razširile po celotni Sloveniji.

Če obstaja dvom, da meso, mesni izdelek ali jed izvira iz prašičev pasme krškopoljski prašič, je to možno preveriti.

Pasmoakrškopoljski prašič je bila razširjena že v 19. stoletju, njen stalež pa je začel upadati ob uvajanju belih pasem prašičev. Od leta 1974 je bila reja merjascev krškopoljske pasme prepovedana, saj je bilo ukinjeno zadnje vzrejališče merjascev. Z merjasci, ki niso bili rodovniški, pa se ni smelo pripuščati. Vseeno pa so rejci Ivanšek (prej Baznik), Lipičar, Kranjec in Ložar (prej Jamnik) pasmo ohranili in se vključili v vodenje rodovništva.

Iz izvornih kmetij so se plemenske živali razširile na 100 kmetij po celotni Sloveniji. Trenutno je v kontroli prireje približno 500 plemenskih svinj in 70 merjascev te pasme. Posebna prednost pasme je za prehrano človeka ugodnejše razmerje med omega 3 in 6 mašč

Vlada je sporočila, da bodo razbremenitev deležni tudi kmetje oz. vsi upravičenci kmetijskega resorja. Na vprašanje, za kakšne rezbremenitve gre oz. katere ukrepe za blažitev zaskrbljujočih razmer lahko pričakujejo kmetje, s kmetijskega ministrstva nismo prejeli odgovora. Sporočili so nam, da bodo ukrepi predvidoma znani konec junija in takrat bodo podrobneje predstavljeni s strani predsednika vlade oz. UKOM.

Glede pričakovanih razbremenitev kmetov in kmetijskega sektorja je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved povedal, da naj bi šla Vlada kmetom nasproti z dodatnimi 10 centi po litru upravičene trošarine.

Kmet je upravičen do povrnitve dela trošarine od 200 litrov goriva po hektarju njive ali travnika ter od 400 litrov goriva po hektarju trajnega nasada (sadovnjaki in vinogradi). Za energente, dokazljivo porabljene za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, se vrne 70 % povprečnega zneska trošarine. Torej teh dodatnih 10 centov pomeni nekako 20 € oz. 40 € po hektarju.

Kmetje kar po vrsti kličejo v naše uredništvo in razburjeni sporočajo, kako se soočajo s pomanjkanjem goriva. Na številnih črpalkah je bil ta konec tedna in je tudi še danes dopoldne napis, da je bencina in dizla zmanjkalo.

Kmet iz okolice Ribnice je klical na Petrol, ker nujno potrebuje gorivo za spravilo sena. Odgovorili so mu, naj gre tankat v Kočevje, ker je tam na črpalkah še možna dobava. Da je treba to razdaljo prevoziti s traktorjem, tovrstnih svetovalcev ne moti ... Poklical je tudi na oddelek za trošarine na FURS in jim sporočil, da bo traktor natankal s kurilnim oljem, ker drugače ne more delati. Pa so mu citirali uredbe, po katerih je to prepovedano ...

Naj kmetje čakajo na spremembo vremena in bodo pospravljali seno po dežju? 

Iz vlade pa sporočajo, da lahko razbremenitve pričakujejo tudi kmetje in celotna panoga. Na vprašanje, za kakšne razbremenitve gre, nismo dobili odgovora.

No, so pa tudi taki, ki za pomanjkanje goriva na črpalkah krivijo kar kmete, ker da so si oni ž

Na sprehodu po gozdu se zgodi, da ob gozdni poti čisto slučajno najdeš tudi kakšnega jurčka.

To se mi je zgodilo včeraj, malo pred nevihto. Čeprav že slabše vidim, ga zaradi velikosti ni bilo težko opaziti. Še enega ni bilo, prav dosti ga pa tudi nisem iskala. Zdaj je veliko bolj verjetno, da stakneš kakšnega klopa.

Pred kratkim je bil v britanskem tedniku The Economist zapis, da je 23 držav, ki predstavljajo 10 % svetovne ponudbe hrane, uvedlo prepoved izvoza hrane.

Rusija in Ukrajina dobavljata 28 % pšenice, s katero se globalno trguje, 29 % ječmena, 15 % koruze in 75 % sončničnega olja, česar pa letos ne bo na voljo. Vlade uvajajo logične ukrepe in želijo za svoje prebivalstvo zagotoviti dovolj hrane. In kako je v Sloveniji?

Kmetje so v celotni vertikalni verigi v najtežjem položaju. 

Ker situacija postaja vedno bolj brezupna, bo verjetno prišlo do dodatnega zmanjšanja samooskrbe s slovensko hrano. Kot kaže, bodo morali tudi kmetje slediti prilagajanjem na aktualne razmere in zmanjševati stroške. Posledično določenih kmetijskih opravil ne bodo več izvajali, kar bo dolgoročno bistveno vplivalo na količino in kvaliteto pridelane hrane in samooskrbe v Sloveniji.

To je del pisma, ki bo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa. Avtorja sta Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v

Kdo je krivec in kdo ni krivec za položaj in stanje kmeta? To bo treba razvozlati slej ko prej! "Da medalja in metek nikoli ne zadeneta pravega, še preveč dobro drži. Veliko hvale je bilo okoli zavezništva, a sam vzrok nastanka zavezništva izhaja iz začetka decembra 2020. Veliko članov oz. predstavnikov v zavezništvu pa sploh ne ve, na podlagi koga ali česa je prišlo do tega, še manj pa s kakšnim namenom! Rojstvo tega se je končno obrnilo na čisto drugačno smernico, kot je bila prvotno zamišljena. Vsi predstavniki raznih organizacij v kmetijstvu so dobili priložnost zagovarjati svoj sektor, a tu je svojo pokončno držo pokazal le sindikat," za Kmečki glas piše Slavko Valenčak iz Lastniča.

In nadaljuje: "Le kratko obdobje lanskega poletja, tik pred sejmom, sem dobil priložnost sodelovati, a sem prehitro postal moteč član. Nič zato!

Želim vam pa odpreti oči, kje spuščamo problematiko, ki je pomembnejša od katere koli stranke ali koalicije, in tukaj bi morali postati vsi enotni!

To je seve

Belovodčan, komaj 52-letni kmet, gozdarski delavec v svojih prostranih gozdovih, zavzet zagovornik domačega, pristnega in slovenskega kmeta ter zaščitnik lastnikov gozdov Janez Mazej, Senovršnik, priljubljeni in daleč po deželi poznani Janko, je omahnil v smrt sredi dela v gozdu nad Belimi Vodami.

Bele Vode in širšo okolico je preplavila šokantna novica, da se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil ekspert gozdarskih del, vešč ravnanja z vso gozdarsko in lesarsko tehniko. Usodni padec drevesa je ponesel v smrt tudi Janka Mazeja.

Ko je oče Mohor kmetijo in vso odgovornost za družino zapustil Janku, je vedel, da jo daje v roke pravemu nasledniku, ki bo poskrbel za polja, travnike in več kot 130 ha obsežnih gozdov ter še velik delež travnikov in njiv. Še več, Janko je skrbel tudi za mnoge lastnike gozdov in si prizadeval, da bi dežela ostala zelena, z zdravimi gozdovi in bolj zadovoljnimi lastniki gozdov. Zato je bil aktiven na več področjih, ugled je imel v domačem okolju, občini Šošta

Minulo nedeljo so v bližini naselja Sopotica, občina Škofja Loka, čebele popikale dve osebi.

Gasilci PGD Bukovica so jima nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči iz Škofje Loke. Ti so eno osebo oskrbeli na kraju, drugo pa je helikopter skupaj z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči iz Brnika prepeljal v nadaljnjo oskrbo v UKC Ljubljana. Vendar je oseba med letom preminula. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se je z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) dogovorila za poenostavitev postopka uveljavljanja višje sile pri tistih kmetijah, ki jih je prizadela toča. Da bi pospešili celoten postopek, morajo kmetije čim prej oddati obrazec za javljanje višje sile, ki ga dobijo na spletni strani ARSKTRP:

(https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSKTRP/SNP/ZV-2022/Obrazec_visja_sila_vidno.docx).

Tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil (ker je bilo prizadeto širše območje Slovenije), saj bo kot dokazilo služil seznam prizadetih občin in katastrskih občin, to pa bodo dopolnili še s posnetki Agencije RS za okolje. Na MKGP obljubljajo, da bodo v začetku prihodnjega tedna pripravili še bolj podrobnejša navodila glede uveljavljanja višje sile.

Sicer pa še vedno velja, da nosilec kmetijskega gospodarstva (KMG), ki zaradi posledic toče ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za

Zavezanci, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov v začetku maja letos prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, lahko na spletni strani eDavki preverijo, ali jim bo Finančna uprava (FURS) poslala nove odločbe.

Preverba je enostavna, na spletno mesto se vam ni treba prijaviti. Ko v okence "Išči" vpišete davčno številko, se vam prikaže obvestilo, ali vam bo izdana nova odločba ali ne. 

Tisti, ki ne morejo dostopati do spleta, pa lahko pokličejo klicni center Finančne uprave (08 200 10 01) in bodo prejeli informacijo po telefonu. Vsi, ki imajo s preverjanjem na e-davkih težave, se lahko obrnejo na pristojno kmetijsko svetovalno službo.

Odmera pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest bo višja
Kljub temu da bodo nekateri zavezanci prejeli nove odločbe, KGZS opozarja, da so zneski pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki izhajajo iz odločb za odmero obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, višji v primerjavi z zneski, ki temeljijo na odločbi za leto 2020. To ni

Z natečajem želijo prepoznati najboljše prakse in projekte, ki prispevajo k razvoju in ohranjanju našega podeželja ter spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki naslavljajo sodobne izzive v kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja. Projekti morajo biti podprti s sredstvi skupne kmetijske politike.

Rok prijave je 15. 6. 2022.

Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:

·         Zelena prihodnost

·         Digitalna prihodnost

·         Odporna prihodnost

·         Socialno vključujoča in inovativna prihodnost

·         Najboljši projekt na temo mladih po izboru javnosti

Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagajo nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko predlaganih osem predlogov. V finalni izbor na EU ravni bo izbranih 24 primerov dobrih praks, katerim bo podeljenih pe

Letos mineva 150 let, odkar je bila ustanovljena prva kreditna zadruga v Sloveniji, in tudi 50 let od ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Obe obletnici pričata, da ima zadružništvo, včasih so govorili o zadružnem gibanju, v Sloveniji globoke korenine in tradicijo. Zamisli o zadružništvu so se pojavile v 19. stoletju. Splošno družbeno in gospodarsko okolje se je temeljito spreminjalo. Prodiranje kapitalizma, ki je zajemal vedno večji del gospodarstva in vključeval vedno širše sloje prebivalstva, je bilo nezaustavljivo. Kapitalistična podjetja so z uveljavljanjem ekonomije obsega spravljale v podrejen položaj male kmete, drobne obrtnike in trgovce.

Kot za Kmečki glas piše prof. dr. Žarko Lazarević, so se kmalu pojavile ideje, da lahko kmetje ali obrtniki v novem gospodarskem in družbenem okolju preživijo samo, če stopijo skupaj.

Pobud je bilo veliko, najbolj pomembno pa je bilo dogajanje v Nemčiji, ki je bila vzor za slovenske pobudnike. Zadružništvo po zamislih Hermanna Schulze-Delit

Bo treba nabrustiti kose? To je zagotovo prišlo na misel presenečenim in jeznim kmetom ob obisku policistov zaradi prijave kmečkega dela v nedeljo. Nekatere, ki še vedno mislijo, da so krave vijolične, pač moti brnenje traktorjev in prižani žarometi, ker je treba delati tudi zvečer. 

Taisti seveda ne pomislijo, da bi tudi kmetje v nedeljo raje počivali, kot delali pozno v noč. Zanimajo jih edino polne police in obloženi krožniki, ki so samoumevni.

Plakat, ki je pravzaprav reklama za bruse, ponazarja tudi akcijo, s katero so se kmetje že večkrat postavili zase. Bo treba spet?

Sicer je pričujoči plakat iz leta 1953 razstavljen v Muzeju na prostem Rogatec. Gre pa za reklamo za bruse, ki jih je po drugi svetovni vojni v Rogatcu izdelovalo državno podjetje »Kambrus«. To podjetje je zaposlovalo preko 100 delavcev. V muzeju in na dvorcu Strmol v Rogatcu pa si obiskovalci lahko kupijo te klasične, prave bruse. Domačini prisegajo, da so veliko boljši od vseh umetnih brusov.

Fotografijo je posne

Na čebuli strokovnjaki za varstvo rastlin zaenkrat ne opažajo večjega pojava bolezni, vendar priporočajo redno pregledovanje rastlin.

Zgodnja znamenja bolezni se kažejo v obliki svetlo zelenih do rumenkastih razbarvanih predelov na listih, na katerih se ob zadostni vlagi oblikuje sivkast poprh. Če opazite taka znamenja, je čebulo potrebno zaščititi z ustreznimi fungicidi.

Bodite pozorni tudi na česnovo rjo, ki se pojavlja na čebulnicah.

Na fižolu je opažen povečan nalet črne fižolove uši. Priporoča se redno pregledovanje posevkov in pravočasno ukrepanje. Na napad listnih uši so posebno občutljive mlade fižolove rastline, ki potem zaostajajo v rasti, rumenijo, stroki pa se ne napolnijo. 

Spremljajte tudi pojav navadne pršice na fižolu, posebno v zavaravanih prostorih.

Sadike solate so bile posajene 21. aprila, 1. junija pa je bil pridelek že primeren za spravilo.

Želimo, da bi kmet solato uspešno prodal in tudi nekaj zaslužil. Torej, da ne bi imel pokritih samo stroškov pridelave, ampak da bi mu tudi kaj ostalo. In nikakor naj se ne zgodi, da bi moral del pridelka celo podorati, kar se je zelenjadarjem po Sloveniji tudi že dogajalo.

Fotografije je Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije posnel v Sneberjah, ob razcepu Zadobrova.

Že leta 1570 je sloviti zeliščar Hieronymus zapisal, da je najboljši zdravnik povsem preprosta kamilica in da človek nima boljšega zdravila, kot je ta cvetlica, ki jo lahko uporabljamo skoraj proti vsem boleznim.
Nabiramo samo cvetove, cvetne popke, nežne listke in zgornji del mehkega stebla. Kamilice se nabirajo le v sončnih dneh, saj imajo v deževnih in meglenih manj olja. Sušimo jih v senci, razgrnjene v tanki plasti in jih tudi hranimo na suhem.

Kamilic ne smemo nikdar kuhati, saj bi s tem uničili najvažnejše zdravilne snovi. Uživamo poparek iz ene do dveh čajnih žličk zdrobljenih cvetov na skodelico. Čaj lahko pijemo neomejeno in tudi prepogosta uporaba ni škodljiva.

Raznovrstna uporaba kamilic je že splošno znana. Kamilični čaj miri krče prebavil, koristen je ob vnetju črevesne sluznice, pomaga pri želodčnem čiru in pomanjkanju teka. Pomirjevalno učinkuje na živce in preprečuje nespečnost. Bolnikom z rakom ohranja ustno sluznico, da ne pride do ustnih razpok zaradi kemoterapij.

Nepobiranje iztrebkov in smeti ter spuščanje psov po kmetijskih površinah v rastni dobi je težava, ki vpliva na življenje vseh, ki sobivamo v nekem okolju. Morda bo k ozaveščanju doprinesla tabla, ki na humoren način obvešča sprehajalce psov, da naj pobirajo pasje iztrebke in počistijo za seboj.

Če se zdi pobiranje pasjih iztrebkov v mestu nekaj nujnega, lastniki psov na pobiranje le-teh na kmetijskih območjih pogosto pozabijo. Pozabijo tudi na dejstvo, da so njive in travniki namenjeni pridelavi hrane.

Z malce domišljije lahko počutje živali, ki na svojem krožniku – pašniku ali odprti bali – odkrije pasji iztrebek, primerjamo z občutkom sprehajalca, ki stopi na »pasjo mino«.

Poleg tega, da sprehajalci delajo škodo na obdelovalnih površinah, za njimi ostajajo iztrebki ter odpadki. Ob strojnem spravilu in baliranju vse to na koncu pristane v krmi. Iztrebki ter ostali izločki so vir različnih bolezni, predvsem ikričavosti pri govedu. Posledice vnosa iztrebkov s hrano so od blagih preba

Danes, 1. junija 2022, Kmečki glas praznuje 79. rojstni dan in stopa v 80. leto izhajanja.

Pred 79 leti, leta 1943 je bila v kočevskih gozdovih natisnjena 1. številka Kmečkega glasa.

Sprva je izhajal časom primerno, torej ne ravno vsak teden, že kmalu pa je Kmečki glas postal tednik, ki zdaj že 80. leto ob sredah prihaja na naslove številnih naročnikov in bralcev.

In zanimivo je, kar je med drugim pisalo na naslovnici 1. številke 1. junija 1943: "V starih knjigah beremo, kako so našo slovensko deželo večkrat obiskovali žalostni in hudi časi, bila je lakota, bile so bolezni, vojske, zmede, neredi."

Pod naslovom Stari in novi časi so že takrat in lahko tudi danes vlečemo vzporednice. Epidemija koronavirusa se je pravkar zaključila, nekateri pa že napovedujejo nove preizkušnje. Kmetom vsekakor ni lahko ob vseh podražitvah repromateriala in vplivu lobijev na kmetijske trge. 

Dogajanje na področju kmetijstva, podeželja in vsega s tem povezanega redno spremlja Kmečki glas, kar bo počel

Bralka Kmečkega glasa, ki živi na 980 metrih nadmorske višine, si ohranitve kmetije ne predstavlja brez lastništva gozda. Nedavno je tudi ona dobila položnico za plačilo pristojbine za gozdne ceste, kar jo je zelo razjezilo. Meni, da gozdne ceste uporabljajo vsi, zato ne razume, zakaj morajo pristojbino plačevati samo lastniki.

"Nesmiselni so napisi: Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost. Naj bo raje napisano: Javna cesta, ker jo uporabljajo vsi."

Nadalje se sprašuje, zakaj se je tako povišal katastrski dohodek, tudi za gozd. Boniteta se je iz na primer 3, 4 ali 5 dvignila celo na 17. Kdo je dovolil tak dvig, če je vsem jasno, da se lastniki gozdov soočajo s škodo po podlubnikih in z vremenskimi neprilikami (snegolom, vetrolom, žled). Logično je, da ob tem ne more biti boniteta rasti gozda povečana! 

Režim uporabe gozdnih cest

Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo: trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe