V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca.

Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar.

Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe - torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m².

Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več.

Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, k

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja.

Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov.

Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi.

Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omog

Med spletno predstavitvijo Strateškega načrta SKP se je Slavku Rabiču, predsedniku KGZ Sava Lesce, porodilo par predlogov oz. razmišljanj.

Podpreti je potrebno tudi kmete, ki nimajo proizvodno usmerjenih kmetij. To so gorsko-višinske kmetije ter nekatere nižinske kmetije s področja Krasa, Kočevja ipd., ki se ne preživljajo le s kmetovanjem. Vemo, da jim delo, glede na razmere, prinaša premalo dohodka. Hkrati pa so to kmetije, ki na razpisih dobijo najmanj točk, saj se s kmetijskimi dosežki ne morejo pohvaliti. Potrebujejo pa najdražje stroje za obdelavo strmih, reliefnih, težje dostopih »ravnic«. Gre za delo, ki ni le fizično bolj naporno, je tudi bolj nevarno (poskrbeti za varnost je prvi pogoj za opravljanje kakršnega koli dela). Ne bi smeli dovoliti, da se male kmetije zapirajo."

"Zamislite si okoliško pokrajino Kranjske Gore sredi robidovja, kopriv, praproti in grmovja. Za lep vrt potrebuješ dobrega vrtnarja. Dobrega vrtnarja pa si lahko privošči le dober gospodar. Kdor se rad d

Minuli konec tedna smo imeli koline pri nas doma. Veliko nam pomeni, da je bil prašič rojen, vzrejen in zaklan na kmetiji v naši občini Ivančna Gorica, in sicer pri Rusovih v Pristavlji vasi. Tako vemo, da je zagotovljena popolna sledljivost porekla - ne samo pri reji, ampak tudi pri krmi, ki je vsa pridelana na tej kmetiji.

Iz dobre surovine smo pripravili mesene klobase in salame ter scvrli kakovostno mast in ocvirke. Tudi vse kategorije mesa so odlične. 

Za krvavice pa je bilo rečeno, da so "svetovne" :). In kako jih pripravimo? Črevno mast cvremo z večjo količino čebule ter oboje zmeljemo in dodamo osnovi, ki jo sestavlja riž, ješprenj in prosena kaša. Posebej skuhamo glavo, pljuča, srce in ledvice ter zmleto dodamo masi za krvavice. Od začimb uporabimo sol, majaron, meliso, cimet, piment, poper in mlete klinčke. Seveda krvavic ni brez krvi. Če je vse to pripravljeno v ustreznem razmerju, da noben okus (posebej začimb) ne izstopa, so krvavice odlične za zimska kosila ali veče

"Po vsej verjetnosti v kmetijskem sektorju v prihodnosti ne bo več tako, kot je bilo. Cene žit, koruze, energentov, gnojil … se vsak dan višajo in letijo v nebo. Prehranski logistični tokovi, predvsem transport ali dobave, se bodo spremenili. Žito postaja enako pomembna strateška dobrina kot nafta, kar so nekatere države že spoznale in bodo v prihodnje krojile svetovni trg z žiti. Nekatere tovarne gnojil so že ustavile svojo proizvodnjo, druge dvigujejo enormno visoke cene, kmetijstvo pa temu ne bo moglo niti slediti niti tega sprejeti," za Kmečki glas piše Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS.

"Ali se nam bo pridelava hrane v prihodnje močno zmanjšala predvsem zaradi negnojenja ali celo opuščanja kmetovanja?

Nekatere evropske države so sprostile rezerve zaradi blažitve visokih cen žit. Danes so te rezerve napol prazne in se jih ne zapolni zaradi previsokih cen.

Ali se nam približuje čas pomanjkanja in drastično višanje cen hrane?

Trenutnim svetovnim t

V eni od izjav v preteklih dneh v povezavi s podražitvami hrane je bilo rečeno, »da je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 % in da se mesnopredelovalna industrija s kmeti nima kaj pogajati, saj kmetje postavljajo ceno.«
Z izjavo se ne strinja predsednik KGZS Roman Žveglič: »V zadnjih tednih zagotovo ne moremo govoriti o takšnih povečanjih odkupnih cen in te tudi ne sledijo povečanju cen vhodnih surovin. Cene so se od poletja povečale predvsem na račun višjih odkupnih cen govejega mesa v sosednjih državah, ki v veliki meri oblikujejo cene na slovenskem trgu.

Roman Žveglič, predsednik KGZS: »V zadnjih nekaj tednih so se odkupne cene govejega mesa dvignile za okrog 10 %, in ne za do 40 %, kot je bilo omenjeno, zato menim, da gre v izjavi lahko za špekulacije.«

Trenutno se je zaradi povečanega povpraševanja resda nekoliko izboljšal pogajalski položaj kmetov, še zdaleč pa ne moremo trditi, da to velja na dolgi rok. Ob nastopu krize lani je mesnopredelovalna industrija uvozila večje

Anton Jagodic, vodja JSKS, je izrazil zadovoljstvo, da se služba pomlajuje, da je v času epidemije našla ustrezne načine, s katerimi je poskrbela za prenos znanja na kmetije in sleherni omogočila črpanje neposrednih plačil. Zavzel se je za javno dostopno kmetijsko svetovanje, ki je nujno, da bodo imeli kmetje možnost dostopati do znanja, ki ne bo vezano zgolj na komercialni interes ponudnikov repromateriala, opreme in storitev v kmetijstvu.

Nove naloge zahtevajo tudi več sredstev

»Položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Stroški so se v zadnjem letu zelo povečali, odkupne cene pri kmetih pa ne ali zelo malo. Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane. Zbornica na to vseskozi opozarja odločevalce, saj smo na prelomni točki, ko moramo v kmetijstvo vložiti več denarja,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

»Kmetom se postavljajo vse večje zahteve, zato vztrajamo pri tem, da je treba v drugem stebru za kmetijstvo nameniti več denarja. N

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je v Uradnem listu RS objavilo že tretji javni razpis za podukrep 6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, s katerim je razpisanih 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev. Podpora je namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij, ki so razvrščene v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Rok za oddajo vlog je 16. december 2021, zato vse zainteresirane vlagatelje pozivamo k čimprejšnjemu vnosu in oddaji vloge na javni razpis.

H kandidiranju na aktualni javni razpis so še posebej vabljene majhne kmetije s trajnimi nasadi, ki jih na novo vključujemo v podukrep, in živinorejske kmetije, ki na prvih dveh javnih razpisih niso dosegale dovolj točk v okviru meril za izbor vlog.

Točkovanje na aktualnem javnem razpisu za večino potencialnih kmetij omogoča prijavo brez zbiranja dodatnih razvojnih ciljev. Predvideva se, da bodo razpisana sredstva zadoščala za vse majhn

Tretji petek v novembru vsako leto obeležujemo kot dan slovenske hrane in želimo, da bi bilo takšnih dni čim več. Ideja, ki se je pred leti začela z medenim zajtrkom, je prerasla v tradicionalni slovenski zajtrk in zdaj v dan slovenske hrane.

Letošnji petek, 19. novembra, pa sovpada tudi z mednarodnim dnevom moških, zato predlagamo, da možakarji za svoje družine pripravite presenečenje - kosilo ali večerjo iz iz krškopoljskega prašiča po moško!

Večji kos mesa krškopoljskega prašiča (s kostjo ali brez) osoliš in daš v pečico na 130°C. Neolupljen droben krompir skuhaš v osoljeni vodi (rahlo naj vre 10 minut) in kuhanega dodaš mesu v pečico ter prekriješ z alufolijo. Krompir in meso pustiš peči še dve do štiri ure. Ta čas mirno delaš drugo delo. Na sredini mize pustiš prostor za pladenj iz pečice, okoli razporediš krožnike ter iz shrambe dodaš vloženo zelenjavo. Ko je družina zbrana, presenetiš s pojedino.

Recept je posredoval mag. Andrej Kastelic, tajnik Društva rejcev krškopoljski

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ta pasma je v 19. stoletju prevladovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske. Leta 1899 je Rohrmann opisal prašiče in jih poimenoval po Krškem polju - območju, kjer so se nahajali izenačeni črno-pasati prašiči. Število živali se je začelo zmanjševati ob uvajanju belih pasem prašičev.

Prispevek o reji krškopoljskih prašičev je posebej za Kmečki glas pripravil mag. Andrej Kastelic iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ter vidni član Društva rejcev krškopoljskih prašičev Slovenije.

Od leta 1974 je bila reja merjascev krškopoljske pasme prepovedana, saj je bilo ukinjeno zadnje vzrejališče merjascev, nelicenciranih merjascev pa se ni smelo uporabljati. Vseeno pa so rejci Ivanšek (prej Baznik), Lipičar, Kranjec in Ložar (prej Jamnik) pasmo ohranili in se vključili v vodenje rodovništva, za kar jim velja zahvala.

Iz izvornih kmetij se je pasma razširila na približno 600 plemenskih svinj in merjascev na

Razpis iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 (operacija Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev) je za naložbe gorskih kmetij.

Upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup kmetijske mehanizacije za kmetovanje na gorskih območjih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedbo agromelioracij, zaščito čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oziroma vodovodnih ter energetskih priključkov do javne infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika na gorskih območjih ter nakup namakalne opreme.

Višina podpore znaša 70 % upravičenih stroškov naložbe. Ta delež se lahko poveča za 20 % za naložbe mladih kmetov in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov.

Novost: V okviru javnega razpisa za naložbe gorskih kmetij ministrstvo spod

Pridelava česna je zadnja leta spet bolj razširjena, čeprav je na trgovskih policah še vedno veliko uvoženega. V prvi polovici novembra je pravi čas za sajenje zimskega česna, katerega glavice so običajno debelejše in prej primerne za uporabo.

Če zimski česen posadiš prezgodaj, hitro vzkali in bolje raste nadzemni del, ukorenini pa se slabše.

Lani in letos sem zimski česen posadila sredi novembra. Izkazalo se je, da je to kar pravšnji čas, saj sem imela letos dober pridelek, je pa bila razlika med pridelkom kupljenega semenskega česna in domačim semenom. Kupljeno seme je razkuženo in zato bolj odporno na bolezni, pri domačem semenu pa glavice niso bile tako lepo strnjene.

Ker česnova muha leta in odlaga jajčeca že februarja, na posajeni česen ne smeš pozabiti kar do pomladi, ampak ga je treba februarja že pokriti.

Številne zdravilne lastnosti česna so poznane: je naravni antibiotik in preprečuje vnetja, krepi odpornost, znižuje krvni tlak in preprečuje strjevanje krvi, ureja ra

"Za nami je precej »posebno« pridelovalno leto krompirja. Največji upad pridelave je opaziti pri jedilnem krompirju, manjši pa pri semenskem in krompirju za predelavo. Glavne evropske izvoznice semena - Francija, Nizozemska in Nemčija, se srečujejo s povečanim povpraševanjem po semenskem krompirju na trgu severne Afrike, problem pa se pojavlja v zmanjšani kupni moči teh držav zaradi zviševanja cen surovin (nafte, mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin ...)," za Kmečki glas piše Jože Mohar iz Agrosaata. 

Večina severne in zahodne Evrope sadila krompir 2 do 3 tedne kasneje, moker maj in slabša prodaja pretekle sezone sta bila vzrok za 4 % manj posajenih površin in 6 % manjše pridelke od dolgoletnega povprečja, kar pomeni skupno okrog 10 % manjši skupni pridelek krompirja na evropskem trgu. Skupne pridelku so težave s kakovostjo gomoljev v obliki sekundarne rasti, predčasnega kaljenja pridelka (kjer je bila suša in vročina) in gnitje zaradi glivičnih in bakterijskih bolezni (kjer

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je slovensko kmetijstvo zaradi geografskih in podnebnih razmer, lastniške strukture in majhnosti površin posebno. Skoraj 40 % slovenskega ozemlja obsegajo območja Natura 2000, kar je največ med državami EU. Poleg tega se je po podatkih Agencije RS za okolje poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji v zadnjih osemindvajsetih letih več kot prepolovila, in sicer z 2.031 ton v letu 1992 na 942 ton v letu 2019.

Da kmetijstvo ni ključni dejavnik pri vplivu na podnebne razmere, so pokazale lanske posledice zaprtja celotne družbe zaradi koronavirusa, ko sta za kratek čas obstala promet in delno industrija. Čeprav je v tem času kmetijstvo bolj ali manj nemoteno delovalo, so se podnebne razmere zelo hitro izboljševale.

S tem se je pokazalo, da v praksi kmetijstvo le nima takšnega vpliva na podnebje, kot želijo nekateri pretirano poudariti.
Na drugi strani pa je kmetijstvo samo eno od večjih žrtev podnebnih sprememb, saj vse pogoste

Klical je bralec Kmečkega glasa, ki se boji, da se mu bo pokvarila repa, in upa, da lahko še kaj reši. Za kisanje je pripravil okrog 150 kg repe, jo solil z več kot 1,5 kg soli/100 kg, pokril ter obtežil z vedrom vode. Tako dela že vrsto let in vselej je imel odlično kislo repo. Tokrat pa se je repa dvignila, rekel je, da je "splavala", na dnu pa je voda. Zdaj se trudi repo tako obtežiti, da se bo posedla, zgoraj pa odvzema vodo. Ali prav postopa oz. ali bi moral še kaj drugega narediti? Ali je to že lahko vzrok, da se bo repa kvarila? Drugo vprašanje pa je, zakaj postane voda rjavkasta in potem tudi kisla repa ni več bela. Menda gre tu samo za lepotno napako, ker je sicer repa dobrega okusa.

Igor Škerbot s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je takole odgovoril: »Glede na opisano bi rekel, da je verjetno težava skrita v preslabi obtežitvi in burnem kisanju, slednje je sicer zaželeno in dobro. Zato bi predlagal, da bralec preveri, koliko je obtežil naribano repo.

Za obtežitev potrebuje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava RS za zaščito in reševanje obveščata vse oškodovance, ki so utrpeli škodo zaradi pozebe v letu 2021, da je rok za predložitev obrazca 2: »Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročene po naravni nesreči« na pristojno občino, podaljšan do 11. 11. 2021.

Podaljšanje roka velja za oškodovance, ki so s strani Uprave RS za zaščito in reševanje po pošti prejeli predtiskan obrazec 2.09 za prijavo škode po pozebi 2021, kot tudi za ostale nosilce kmetijskih gospodarstev, ki predtiskanega obrazca niso prejeli, a so utrpeli škodo zaradi pozebe 2021 na priznanih kmetijskih kulturah.

Za dodatne informacije se lahko oškodovanci obrnetejo na svetovalce območnih enot Kmetijsko gozdarskih zavodov ali na pristojno občino v času uradnih ur.

Asimina je pri nas redka sadna vrsta. Vzgojene rastline lahko rastejo kot grm do višine 2,5 m ali pa kot drevo do 5 m višine, odvisno, kako jo vzgajamo. Rez skoraj ni potrebna, saj rastlina sama oblikuje lepo krošnjo, ki jo krasijo veliki, podolgovati listi. Enoletne sadike ni priporočljivo izpostaviti direktnemu soncu, odrasle rastline pa bolje uspevajo na sončnih legah.

Prvi dve leti raste počasi. Dobro prenaša nizke temperature, tudi do –30 °C. V prvih letih rasti jo je priporočljivo zavarovati pred pozebo z ustrezno zastirko (listje, smrečje, slama, sekanci …) in obnjo postaviti oporo.

V naravi raste na humusnih tleh, dobro prenaša tudi druge tipe tal. Ker je ni treba škropiti, je zelo primerna za ekološko pridelavo. Cveti v aprilu s temno vijoličnimi cvetovi posebnega vonja. Iz grozdastega socvetja lahko pričakujemo več plodov (od enega do osem). Za vzgojo so zanimive predvsem cepljene samooplodne sorte, kot so Prima, Sunflower in Overlesse.

Obilen pridelek asimin na Gorenjsk

Predlagane smernice EU v okviru kmetijske politike bi imele velik vpliv na prihodnost pridelave hrane v EU. Močno bi zmanjšale evropsko pridelavo hrane in vplivale na njeno kvaliteto. To bi občutno podražilo hrano in povečalo uvoz iz tretjih držav.

To je le nekaj ugotovitev nedavno objavljene študije univerze iz Wageningena (za 10 kultur v 7 državah).

Izhodišča strategij, ki so bila med drugimi obravnavana v študiji, so: 50 % zmanjšanje uporabe oz. tveganja zaradi FFS do leta 2030; 50 % zmanjšanje nevarnih FFS; vsaj 25 % obdelovalnih površin naj se nameni za ekološko pridelavo; 30 % površin naj bo varovanih – od tega 10 % strogo varovanih;  10 % kmetijskih površin je potrebno nameniti biodiverzibilnosti (kot so varnostni pasovi, ledine, ograje, terase, mokrišča...); zmanjšala se bi naj tudi uporaba gnojil za 25 %.

Posledica teh usmeritev bo zmanjšanje pridelave hrane v EU za povprečno 12 % ob hkratnem povečanju cen za 17 %, kar bi imelo vpliv na prehransko varnost za cca. 22 milijonov

V zakonodajni proceduri je spremenjeni predlog zakona o debirokratizaciji. Z namenom, da se v kmetijsko in gozdarsko dejavnost vnese čim več poenostavitev in zmanjša birokratske ovire, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) na predlog podali številne dodatne predloge. S svojimi stališči ter dodatnimi predlogi debirokratizacije so seznanili tako Vlado RS, ki je predlagateljica zakona, kot poslanske skupine. O tem v Kmečkem glasu piše Janja Virant iz KGZS.

Davčne poenostavitve za agrarne skupnosti

Predlog zakona o debirokratizaciji med drugim uvaja spremembo zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), s katerima se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. S predlagano rešitvijo se na KGZS strinjajo, saj bo agrarnim skupnostim omogočila hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Vračilo trošarine za dvoriščno mehanizacijo

Na KGZS so predlagali uvedbo vračila trošarine za

Prihodnjo sredo bodo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije še posebej pozvali nosilce majhnih kmetij, da vložijo vlogo na objavljeni 3. javni razpis, na podukrep 6.3, za katerega je sicer med majhnimi kmetijami na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje veliko zanimanje. In takšnih kmetij je v Sloveniji tudi največ.

Se pa med kmeti pojavlja dilema, kdo lahko kandidira na ta razpis - ali vse male kmetije ali samo tiste, ki podpore še niso dobile.

V razpisni dokumentaciji med drugim piše, da so do podpore upravičene tiste majhne kmetije, katerim še ni bila dodeljena podpora iz naslova tega podukrepa v prvih dveh javnih razpisih. 

Podpora v okviru podukrepa se upravičencu dodeli samo enkrat v programskem obdobju, izplača pa se v dveh obrokih.

Tisti, ki ustrezajo razpisnim pogojem, lahko oddajo vlogo do vključno 16. decembra 2021 do 13:59. ure.