Zadostna pridelava kakovostne voluminozne krme je v času podnebnih sprememb vedno večji izziv, pridelava krmnih košenin, ki tovrstne težave zlahka prenašajo, pa je lahko odgovor za marsikatero kmetijo. Pridelovanje sudanske trave na območju Slovenije je vedno bolj prepoznavno. Dobro prenaša sušo ter ima sposobnost obraščanja, kar omogoča večkratno rabo bodisi s košnjo ali pašo. Močan in razvejan koreninski sistem z veliko sesalno močjo izkoristi tudi močneje vezano vodo, prav tako pa k racionalni porabi vode doprineseta sposobnost reguliranja izhlapevanja vode iz listov.Sudansko travo lahko sejemo kot glavni posevek, naknadni posevek in kot strniščni dosevek. Lahko jo pridelujemo za krmo in zeleni podor. Zelo dobro se silira, lahko jo krmimo tudi presno, po košnji se obnavlja in je priporočljiva tudi za pašo.Sudanska trava vsebuje veliko sladkorja, zato se odlično silira in jo živali rade jedo. Velika vsebnost sladkorja še zlasti pomembno vpliva na siliranje strniščno sejane sudanske trave v jesenskih mesecih, ko je zelo težko zagotoviti v krmi primerno sušino za siliranje. Analize so pokazale večjo vsebnost sladkorjev v primerjavi s koruzo. Sudansko travo je mogoče v jesenskih mesecih silirati tudi skupaj s koruzo ali pa z dobro uvelo mnogocvetno ljuljko ali drugimi travno-deteljnimi mešanicami. S pridelovanjem sudanske trave je možno pridelati veliko kakovostne krme, ki pa jo je treba učinkovito vključiti v krmni obrok za prehrano živali.Sudansko travo lahko uporabljamo tudi za zeleni podor, torej za obogatitev tal s humusom, s čimer se prispeva k trajnostni pridelavi. Setev za podor se zlasti priporoča na prodnatih tipih tal.

Glasbena šola Bučar tradicionalno vsako leto organizira dvodnevni pohod s harmonikami. Za 10. obletnico so si zadali, da ponovno osvojijo Triglav, kamor so se podali tudi na prvo odpravo pred 10 leti.60 planincev je na 2.864 metrih nad morjem, ob prekrasnem razgledu po okoliških skalnatih vrhovih, z naježeno kožo in izjemnim ponosom vriskalo v dolino, glasbeniki so igralo, ostali pa peli na vsa grla. Simon Bučar, idejni vodja in organizator glasbenega pohoda S harmoniko na Triglav, je izbral 2 pesmi posebej za ta pohod. Po Julijcih je odmeval Triglavski valček ansambla Lojzeta Slaka in Najlepše je doma ansambla Slapovi. Pot je bila naporna, a ob glasbi je tak napor lahko prestati. Na koncu jih je čakalo prelepo presenečenje podpornikov in prijateljev, ki so vsakemu udeležencu pohoda izročili rdeč nagelj in rožmarin ter jih pogostili s prigrizki in hladno pijačo.Simon Bučar je ob tem povedal: »Deseto obletnico Glasbene šole Bučar in deseti glasbeni projekt smo proslavili na najlepši možni način! Ne moremo opisati sreče, veselja in ponosa, ko smo na vrhu Slovenije zaigrali in zapeli v en glas. Povezali smo se v veliko družino in tej krasni deželi, ki jo imamo iz srca radi, podarili največ, kar lahko - slovensko pesem. Hvala, dragi glasbeniki in prijatelji, za prečudovita dva dneva in obilo spominov, ki jih bomo nosili s seboj do naslednje obletnice. Saj veste, povsod je lepo, a doma je najlepše.« Z njim in s tem slovenskim pregovorom se močno strinjamo in želimo, da s tovrstnimi dogodki nadaljujejo ter tako počastijo lepote naše čudovite domovine.

"Proces zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev intenzivno poteka v Evropi in tudi že pri nas, v številnih primerih je nenadzorovan in povzroča škodo našim proizvodnim resursom," za Kmečki glas piše Ivan Kren iz Zg. Kungote. Eden izmed takšnih primerov se pred našimi očmi odvija v sadjarstvu, kjer smo v zadnjih 4 letih posekali 700 hektarov plantažnih sadovnjakov. Od prvotnih 2.000 hektarov sadovnjakov smo trenutno na 1.300 hektarih. "Vzrokov je seveda več, eden izmed njih je evropska kmetijska politika, ki z davkoplačevalskim denarjem podpira investicijsko politiko (primer Poljske). Po proizvodni količini jabolk je Poljska takoj za Francijo in z damping cenami ruši sadni trg v Evropi, tudi zaradi skoraj popolne prekinitve izvoza v Rusijo. Vsi vemo, da zna trgovina ob vsaki vojni najti poti, če za trgovanje obstajajo obojestranski interesi med državama. Žal je posledica za Slovenijo ta, da smo ob sedanji proizvodnji komaj samozadostni ob normalnih letinah, ki pa so v zadnjem 6-letnem obdobju le vsaki 2 leti."Podobna zgodba se odvija v vinogradništvu, kjer smo od skupnih 21.000 hektarov vinogradov izgubili 6.000 hektarov in smo sedaj na 15.000 hektarih.Zakaj je temu tako? Zakaj mladi s podeželja raje iščejo službe v Avstriji, kot da bi delali doma? In zakaj s prodajo kmetijske zemlje tujcem pristajamo na to, da se teritorij Slovenije zmanjšuje? Več o tem pa v Kmečkem glasu.

Na obdobje shranjevanja lahko pomembno vpliva način pridelave. Znano je, da ima čebula iste sorte, pridelana iz semena, daljšo skladiščno sposobnost in se lahko shranjuje daljši čas kot pridelana iz čebulčka. Natalija Pelko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto piše takole: "Večina vrtnin se pri nas za shranjevanje pobira v tehnološki zrelosti (zelje, cvetača, brokoli, korenje, radič), a na primer zelje za skladiščenje naj ne dozori na njivi." Zelje poberemo, ko je glava kompaktna, značilne velikosti za sorto in ne začne izgubljati barve oziroma je v tehnološki zrelosti. Če ga pobiramo v fiziološki zrelosti, glave v skladišču pogosteje pokajo in ne prenesejo nižjih temperatur. Zaradi prepoznega pobiranja lahko pride tudi do več okužb z glivami in bakterijami, ki povzročijo velike težave v skladišču. "Zelje poskušamo pobrati pred mrazom, saj je sicer bolj občutljivo na mehanske poškodbe.V skladišču nimamo le poljske toplote z njive, ampak toploto proizvaja tudi zelenjava sama. Pri višjih temperaturah v skladišču, kjer ni hlajenja, pride do tako imenovanega maksimuma dihanja, ki močno skrajša rok trajanja pridelkov. Z naraščanjem temperature in zniževanjem relativne vlage se povečuje intenzivnost dihanja in transpiracija, zaradi česar lahko pride do velike izgube vode in prehitrega staranja pridelkov, uvelosti, prezrelosti in neoskusnosti. Pridelki hitreje venijo in izgubljajo sočnost, jedilne lastnosti oziroma t.i. uporabno vrednost.Več o shranjevanju zelenjave pa v Kmečkem glasu.

Ob vse težjih pogojih pridelave se pojavlja vse več vprašanj. Ivan Kren iz Plača pri Zg. Kungoti razmišlja o nekaterih odprtih vprašanjih glede ciljev kmetijske politike, da se ekološka pridelava s sedanjih 11 % kmetijskih površin poveča na 20 % v naslednjih 5 letih. "V svoji 42-letni delovni dobi sem se ukvarjal z intenzivno sadjarsko proizvodnjo na 11 ha ter z vinogradništvom in vrtnarstvom na 5,5 ha površin. Ves ta čas od leta 1972 do predaje kmetije leta 2005 sem bil - s ciljem povečanja proizvodnje - soočen z nenehnim prilaganjem novonastalim proizvodnim spremembam. In v s tem zvezi so se pojavljale tudi številne dileme, do katerih je prihajalo predvsem v plantažni proizvodnji jabolk in hrušk. S konkurenco smo ves čas tekmovali za povečanje hektarskih pridelkov. Na kmetiji smo med leti 1972 in 1995 dosegali povprečno 42 ton pridelka po hektarju ter si zastavili cilj pridelati 60 ton po hektarju do leta 2000. V prvem obdobju smo uspeli z 10 škropljenji zaščititi plodove pred vsemi boleznimi in insekti, ki se pojavljajo v okolju plantažne proizvodnje. Končali smo z 12-kratno zaščito. Ob vse gostejšem sajenju (1 m x 3,5 m in višino 3,5 m) ter s povečevanjem pridelkov na ha se je do 2005 število škropljenj povečalo do 16 na leto. Eden od takratnih vodilnih sadjarskih strokovnjakov nas je prizemljil z izjavo, da je kemije v tej proizvodnji preveč. Tako so menili tudi nekateri stanovski kolegi in tudi sam sem prišel do tega zaključka. Uradna stroka in prof. Franci Štampar iz Biotehniške fakultete v Ljubljani pa so nam na enem izmed predavanj predstavili njihov cilj - pridelava 100 ton jabolk na ha. Jaz sem to poimenoval novi industrijski način pridelave jabolk. Tak način seveda zahteva 20 škropljenj na leto, saj mora biti prav vsak list 120-odstotno zaščiten pred boleznimi in škodljivci. Na eni izmed strokovnih ekskurzij v Avstrijo smo obiskali kmetijo Ulc v okolici Gleisdorfa, ki je imela v tistem času najbolj urejene nasade in posledično tudi največ pridelka. Na tej kmetiji so bili vsi nasadi dosledno vzorno urejeni, kar pomeni, da so pomulčena tla spominjala na urejen park, veje in vejice so bile natančno upognjene in pasovi med drevesi so bili čisti (herbicidi). Nekateri udeleženci te ekskurzije so bili mnenja, da je to »Dachau« za sadne rastline, da tla spominjajo na letališče in da to nikakor ne sme biti zgled, kako naj bi bili urejeni slovenski nasadi. To ni trajnostna pridelava, ampak industrijska proizvodnja s ciljem zagotavljanja hrane za milijarde ljudi na Zemlji. Kaj pa je alternativa tej proizvodnji? Ali je ekološka proizvodnja sposobna pridelati dovolj produktov, če industrijske ne bi bilo več? Imel sem priložnost, da si ogledam enega izmed prvih ekoloških sadovnjakov na Štajerskem, kjer je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru nasadila 3 ha sadovnjakov, vendar tega sadovnjaka letos žal ni več," za Kmečki glas piše Ivan Kren.

Kmetijske organizacije (Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza kmetic Slovenije) smo vsem poslanskim skupinam poslale odprto pismo s prošnjo o ponovnem premisleku glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F). Poslanske skupine pozivamo, da v Noveli zakona o zaščiti živali upoštevajo stališča stroke, tako pravne kot veterinarske in živinorejske."Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je potrdil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ, kljub sprejetim amandmajem ne odpravlja neustavnosti in drugih nesprejemljivih rešitev. Na to je jasna opozorila podala zakonodajno-pravna služba DZ, ki je ugotovila, da gre za zakon z veliko pomanjkljivostmi v normativni izvedbi, in da zakonskih rešitev, ki so notranje neskladne in tako pomanjkljive, da so sporne z ustavno-pravnega vidika, zakonodajalec ne bi smel sprejeti.Negativna stališča in opozorila glede izključitve pri pripravi rešitev, ki bi dejansko pomenile večjo zaščito živali, je podala tudi veterinarska stroka. Menimo, da lahko samo strokovno vodeni postopki tudi v praksi zagotovijo učinkovito varstvo in zaščito živali. Zaščita, varnost, dobro počutje živali je vsekakor osnovna skrb vseh, še posebej lastnikov rejnih živali, ki jim ta dejavnost pomeni preživetje, širši družbi pa predstavlja kvalitetno lokalno hrano. Pohvalno je, da se je z amandmaji črtalo določbe glede obveznega označevanja mačk, prav tako je pohvalna ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali (tu je treba dodelati pogoje). Vse druge problematične rešitve, na katere opozarja pravna in veterinarska stroka, pa praktično ostajajo enake. S sprejetim amandmajem se je spremenil naziv oseb, ki bodo lahko opozarjale na morebitne nepravilnosti ravnanja z živalmi, in dodalo določila, ki naj bi pomenila zaščito zasebne lastnine in varstvo osebnih podatkov. Pooblaščeni svetovalci so torej postali kvalificirani prijavitelji. Še vedno se predvideva zgolj 40-urni tečaj, čeprav imajo kvalificirani prijavitelji nekatera pooblastila uradnih oseb (lahko izvajajo nadzor, njihove fotografije postanejo del uradnega postopka, v primeru nestrinjanja z odločitvijo pooblaščenega veterinarja lahko zahtevajo ponovno odločanje pred tri člansko komisijo). Obstajajo tudi dvomi glede strokovne usposobljenosti kvalificiranega prijavitelja. Zato vztrajamo pri predlogu, da je rešitev v kadrovski okrepitvi veterinarskih inšpektorjev in ne v vključevanju zainteresiranih laikov brez ustreznih znanj o upravnih postopkih in znanj veterinarke stroke. Glede privezovanja psov se črta določilo, ki je natančno in tehnično določalo izjemo, kakšno privezovanje je dovoljeno. Taka izjema je bila zelo smiselna ravno v primeru kmečkih dvorišč, kjer imajo psi veliko možnosti gibanja. Po prehodnem odboju dveh let privezovanje psov ne bo več dovoljeno.Spremembe in dopolnitve so potrebne tudi pri videonadzoru klavnic, uveljavitvi prehodnih hlevov ter posebne enote uradnih veterinarjev. Zaščita živali je v interesu vseh nas, vendar ne želimo, da bi slabe in nedodelane rešitve povzročile manj učinkovit sistem varstva živali, kot ga imamo do sedaj. Zakonske spremembe nenazadnje pomenijo tudi nezaupnico stroki in hud poseg v njeno integriteto." Nevladne kmetijske organizacije pozivajo, da se v noveli zakona o zaščiti živali upoštevate stališča stroke, tako pravne kot veterinarske in živinorejske.