Marinka Marinčič KMEČKI GLAS

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (16)
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Alen Osenjak
Bojana Jerina
Geza Grabar
Plavec Joz
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Flexo Eco
Boris Štamulak
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič

Kategorija: živinoreja

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Poziv k prijavi v kontrolo za seneno prirejo mleka za 2023
Uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost
Klonirane "super krave"
Raziskovanje na domačem vrtu
Spremembe pri vodenju registra kmetijskih gospodarstev
Gonja proti živinoreji – horuk kolektivizacija
Poziv k prijavi oz. obnovitvi prijave v kontrolo za integrirano pridelavo za 2023
Ovčerejska kmetija Na Hmenici
Slovenska živinoreja ni del problema, ampak del rešitve
Podaljšanje roka za prijavo oziroma obnovitev prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1 maj
( 1 )
2023
( 1 )
agra
( 1 )
ajda
( 2 )
akcije
( 1 )
analiza
( 1 )
APK
( 3 )
ARSKTRP
( 6 )
arso
( 1 )
asimina
( 1 )
balirka
( 1 )
bencin
( 1 )
biki
( 7 )
Bled
( 1 )
bolezni
( 4 )
BON21
( 1 )
bonton
( 1 )
Božič
( 5 )
breskve
( 4 )
brokoli
( 1 )
buče
( 1 )
čaj
( 1 )
čebele
( 8 )
čebula
( 4 )
cene
( 6 )
česen
( 8 )
covid19
( 2 )
cvetje
( 3 )
cviček
( 2 )
ČZS
( 1 )
darilo
( 1 )
davki
( 8 )
ddv
( 1 )
demenca
( 1 )
denar
( 3 )
detelja
( 1 )
divjad
( 5 )
dizel
( 1 )
domače
( 1 )
dpm
( 1 )
dražba
( 1 )
dren
( 1 )
drevesa
( 1 )
drobnica
( 12 )
drva
( 4 )
država
( 3 )
dubaj
( 1 )
DZ
( 1 )
edavki
( 1 )
EIP
( 1 )
Eko
( 1 )
evri
( 1 )
expo
( 1 )
Fendt
( 1 )
ffs
( 4 )
fižol
( 2 )
furs
( 5 )
gasilci
( 3 )
gerki
( 2 )
gnojila
( 3 )
gobe
( 2 )
govedo
( 11 )
Gozd
( 18 )
gozdovi
( 2 )
grozdje
( 5 )
GSO
( 1 )
GVŽ
( 1 )
gzs
( 1 )
higiena
( 1 )
hlevi
( 3 )
hmelj
( 2 )
Hrana
( 13 )
hren
( 1 )
hruške
( 4 )
izdelki
( 2 )
Izrael
( 3 )
izvoz
( 2 )
jablane
( 3 )
jabolka
( 8 )
Jagode
( 5 )
jajca
( 5 )
jaslice
( 2 )
ječmen
( 7 )
JOGURTI
( 1 )
judje
( 1 )
kače
( 1 )
Kapital
( 1 )
kava
( 2 )
KGZS
( 86 )
klobase
( 2 )
kmet
( 2 )
kmetija
( 8 )
kmetije
( 20 )
kmetje
( 83 )
kokoši
( 2 )
koline
( 5 )
kolobar
( 2 )
konji
( 6 )
KOPOP
( 3 )
koprena
( 1 )
korona
( 1 )
koruza
( 16 )
kosilo
( 1 )
košnja
( 4 )
kostanj
( 1 )
koze
( 4 )
Kozolci
( 2 )
kozolec
( 1 )
kraja
( 1 )
kras
( 1 )
krave
( 9 )
krediti
( 2 )
kriza
( 2 )
krma
( 10 )
krompir
( 20 )
kruh
( 2 )
Krvavec
( 2 )
kuhanje
( 1 )
kuhinja
( 1 )
KULTURA
( 1 )
kviz
( 1 )
( 1 )
les
( 3 )
letina
( 2 )
lisice
( 1 )
Logar
( 1 )
lokalno
( 1 )
lovci
( 3 )
mačke
( 2 )
magna
( 1 )
maj
( 1 )
maline
( 7 )
maraton
( 1 )
Maribor
( 1 )
med
( 9 )
medved
( 1 )
meja
( 1 )
Mesnine
( 1 )
meso
( 10 )
Metlika
( 1 )
Metulji
( 1 )
MKGP
( 49 )
mladi
( 1 )
mleko
( 18 )
mlin
( 1 )
moka
( 3 )
molža
( 1 )
mop
( 2 )
nafta
( 8 )
nagrada
( 2 )
narava
( 3 )
neurje
( 2 )
njive
( 6 )
okolje
( 1 )
olje
( 2 )
oljke
( 4 )
OMD
( 19 )
oranje
( 5 )
orehi
( 1 )
otroci
( 1 )
Ovce
( 7 )
paprika
( 1 )
paša
( 4 )
pecivo
( 3 )
pelin
( 1 )
penine
( 1 )
pes
( 1 )
petje
( 1 )
Petrol
( 1 )
pijače
( 1 )
pirhi
( 2 )
pitanci
( 3 )
pivo
( 1 )
pkp10
( 3 )
PKP7
( 1 )
plača
( 1 )
planine
( 2 )
Plug
( 1 )
podpora
( 1 )
poletje
( 2 )
polje
( 1 )
polži
( 1 )
pomlad
( 3 )
pomoč
( 17 )
ponikva
( 1 )
Ponudba
( 1 )
popusti
( 1 )
Posavje
( 1 )
potica
( 4 )
požar
( 2 )
pozeba
( 13 )
PRAŠIČI
( 11 )
Praznik
( 1 )
prodaja
( 2 )
prp
( 3 )
pšenica
( 17 )
Ptice
( 2 )
PUJSKI
( 1 )
radič
( 3 )
razpisi
( 1 )
razvoj
( 1 )
ribez
( 3 )
RKG
( 1 )
roboti
( 1 )
rožice
( 1 )
( 1 )
sadike
( 6 )
sadje
( 15 )
sajenje
( 1 )
salame
( 1 )
SEJEM
( 2 )
šeme
( 2 )
semena
( 6 )
seno
( 4 )
SETEV
( 2 )
sidg
( 1 )
šipek
( 1 )
sir
( 2 )
sirarna
( 1 )
škarpe
( 1 )
škoda
( 3 )
SKP
( 6 )
SKP EU
( 1 )
SKS
( 2 )
SKZ
( 1 )
slive
( 2 )
sls
( 2 )
smrt
( 2 )
SN SKP
( 2 )
sneg
( 1 )
soja
( 1 )
soki
( 1 )
solata
( 10 )
šopek
( 1 )
sorta
( 2 )
sorte
( 1 )
stres
( 1 )
stroji
( 1 )
šunka
( 1 )
suša
( 8 )
svoboda
( 2 )
tajkuni
( 2 )
tatovi
( 1 )
tekma
( 1 )
teleta
( 1 )
telice
( 2 )
TNP
( 1 )
toča
( 1 )
tolmin
( 1 )
tolminc
( 1 )
toplota
( 1 )
traktor
( 6 )
traktorji
( 13 )
Trg
( 1 )
trgatev
( 3 )
triglav
( 2 )
trta
( 1 )
tujci
( 1 )
turisti
( 1 )
Turizem
( 2 )
ukrepi
( 2 )
ustava
( 1 )
varnost
( 3 )
varoja
( 1 )
vera
( 1 )
vinarji
( 2 )
vino
( 9 )
virus
( 1 )
virusi
( 2 )
Vlada
( 6 )
vloga
( 1 )
vloge
( 3 )
voda
( 2 )
volitve
( 6 )
vrhnika
( 1 )
Vrt
( 7 )
vrtnice
( 1 )
vrtnine
( 21 )
VRTOVI
( 1 )
wellnes
( 1 )
zadruge
( 4 )
zdravje
( 10 )
zelenjava
( 35 )
zelje
( 1 )
Zemlja
( 1 )
žetev
( 6 )
zima
( 4 )
žita
( 7 )
živila
( 1 )
znanost
( 1 )
ŽPI
( 1 )
ZSPM
( 2 )
žužki
( 1 )
ZZS
( 13 )
IŠČI PO ARHIVU
Februar 2023
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Klonirane "super krave"

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
02.02.2023 09:10 (pred 2 dnevi)

Kitajski genetiki so zelo napredovali pri kloniranju živali. Zdaj iz Pekinga prihaja novica, da so znanstveniki uspešno klonirali tri 'super krave', ki lahko proizvedejo dvojno količino mleka dnevno. 

Razlog za to so prizadevanja Kitajske za manjšo odvisnost od uvoza mleka in cenovnih razmer na trgu s tem živilom. 

Kitajski kmetijski strokovnjaki, ki vodijo ta projekt, pravijo, da bodo za čredo kakšnih 1000 super krav potrebovali le dve do tri leta. 

Klonirane krave naj bi bile sposobne proizvesti 18.000 kg in več mleka v laktaciji.

Gonja proti živinoreji – horuk kolektivizacija

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
02.02.2023 08:29 (pred 2 dnevi)

"Presenečen opazujem vedno pogostejše napade na živinorejo in kmetijstvo nasploh. Vlada je v javni diskurz uvedla povsem nove poudarke, ki jih prispevajo ljudje iz terciarne sfere, nedvomno prepričani, da edini vedo, kaj je dobro za Zemljo in kaj za nas," za Kmečki glas piše Marko Višnar iz Ljubljane.

"Res je, da so verbalno spretni, imajo čas, da zbirajo sebi všečne argumente, pa tudi aktivno podporo sodobnikov podobnih strok, kar jim omogoča, da so najbolj glasni. Iščejo krivce za eskalacijo podnebnih razmer, pri čemer pa spregledajo način življenja, ki ga sami najbolj zavzeto uveljavljajo. Za podnebne spremembe so po njihovem krive krave, in ne vse bolj razsipna poraba energije, eksplozija globalne logistike, domačih in čezmorskih potovanj, uživanja vse bolj predelane hrane in hrane od vsepovsod - na primer češenj iz Čila v času božiča po 30 evrov/kg. 

Strel v slovensko koleno

Tisti, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, z napol sklonjeno glavo poslušamo, kaj nam bodo povedali na cesti, v

Slovenska živinoreja ni del problema, ampak del rešitve

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
26.01.2023 14:08 (Jan 26, 2023)

V Državnem zboru je potekal posvet "Za boljšo prihodnost živali«. Ker so bila nekatera stališča govorcev glede živinoreje neobjektivna, delež predstavnikov rejcev rejnih živali pa majhen, je javnost lahko dobila napačen vtis, da je živinoreja v Sloveniji izjemno velik problem. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je organizatorju posredovala nabor več kot 80 organizacij in društev rejcev domačih rejnih živali, ki so želeli sodelovati in katerih glas bi tudi moral biti slišan v parlamentu, vendar žal niso bili uvrščeni v program. Prav tako ob robu posveta v Državnem zboru niso objavili strokovnega gradiva in stališč, ki jih je posredovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.  

Slovenija ima majhno obtežbo GVŽ/ha.

Je pa stanje z vidika živinoreje v Sloveniji predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič: »Slovenska živinoreja kot celota ni intenzivna, saj na dobrih 600.000 hektarjih kmetijskih zemljišč redimo manj kot pol milijona govedi, okoli 215.000 prašičev, okoli sedem mil

Zakaj še ni odločb za povračilo škode po suši?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.01.2023 08:43 (Jan 23, 2023)

Škoda po suši 2022 bo znana šele potem, ko bodo statistiki podali podatke o pridelavi in prireji za lansko leto. Šele potem bo Vlada lahko sklepala glede pomoči kmetom iz proračunske rezerve.

Škoda po suši 2022 je bila ocenjena na 89 milijonov evrov. Z namenom pomoči živinorejskim kmetijam je Vlada doslej potrdila samo oceno izpada krme in izdala odlok o finančni pomoči de minimis, ki je bila kmetom izplačana v višini cca 4,5 milijona evrov. 

To je seveda bistveno premalo glede na škodo, ki jo je kmetom povzročila lanska izjemna suše. Koliko pomoči bodo pridelovalci in rejci dobili iz proračuna, pa se še ne ve.

Strateški svet za prehrano pri Vladi RS je sestavljen

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
11.01.2023 08:59 (Jan 11, 2023)

Znana je sestava Strateškega sveta za prehrano. Sestavlja jo 19 članov, in sicer: Nataša Fidler Mis, Veronika Cukrov, Tanja Kamin, Boštjan Jakše, Samo Kreft, Nika Tavčar, Andreja Vezovnik, Ivan Eržen, Jakob Leskovec, Aleš Kuhar, Zlatko Fras, Mojca Dolinar, Lilijana Mahne, Dan Juvan, Darjo Felda, Tatjana Buzeti, Uroš Vajgl, Azra Herceg, in Aida Kamišalić Latifić. Našteti so iz ministrstev, fakultet, zdravstva …, Mahnetova je s kmetije.

Kot je bilo sporočeno, bodo navedeni pripravili ukrepe za cenovno dostopno, kakovostno in varno hrano, ki bo imela čim manjši negativen vpliv na zdravje ljudi, okolje in podnebje. 

V Sloveniji je večina zemljišč in kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kjer je najbolj smiselna prireja živali. 

Mnogi se sprašujejo, kaj bodo smernice novega strateškega sveta pomenile za živinorejo, našo najpomembnejšo kmetijsko panogo, in za samooskrbo z domačo hrano.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, meni, da bodo novi u

Pri prireji in predelavi mesa ni niti enega razloga za ples!

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
21.12.2022 14:45 (Dec 21, 2022)

"Sestava nedavno imenovanega strateškega sveta za prehrano, ki bo pripravljal strokovne usmeritve za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic, je upravičeno zaskrbljujoča," predsedniku Vlade sporočajo iz GIZ Mesne industrije Slovenije. 

"Pri današnji stopnji ozaveščenosti je seveda veliki večini prebivalstva jasno, da način prehranjevanja in življenjski slog nasploh pomembno vplivata na zdravje ljudi, ki je samo sebi tako za družbo kot posameznika najvišja vrednota. Usmerjanje k zdravemu prehranjevanju pa vendarle mora slediti tudi zdravemu razumu in smernicam prehranske stroke,  zato so vsakršni laični pozivi (in bolj ali manj očitno lobiranje) k omejevanju živinoreje in uživanja mesa, z različnih vidikov gledano, vsaj škodljivi, če ne že kar nevarno početje."  

V slovenski živinoreji, ki je zaradi naravnih in strukturnih pogojev v državi, najpomembnejša kmetijska panoga, prevladuje pašna živinoreja, ki je po okoljskih obremenitvah res ne gre primerjati z državami z intenzivno živ

Ko so krave postale žensko govedo

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
11.08.2022 14:56 (Aug 11, 2022)

Z leti in časom se stvari spreminjajo, nekatere celo preveč in nekatere žal tudi narobe.

Spomnim se, da me je enkrat poklical Slavko Gliha, takratni direktor Kmetijskega inštituta Slovenije in zelo razgledan mož, ter me vprašal, zakaj v Kmečkem glasu uporabljamo izraz kmetovalec, če pa je z besedo kmet vse lepo in jasno povedano. 

Od tu se je stopnjevalo, krave in telice so postale žensko govedo. To izrazoslovje je bilo na dnevnem redu tudi na izobraževanjih in posvetih, strokovnjaki za živinorejo so ga posvojili. In prišlo je v Kmečki glas. Pa so me bralci opozorili, naj nehamo pisati člankov, če ne ločimo bikov in krav. Pa tudi žensk naj ne ponižujemo v tej besedni zvezi ...

Zdaj prihaja spet novo izrazoslovje, ki ga uvajajo novi predpisi: rejne živali so po novem gojene kopenske živali, imetnik je po novem izvajalec dejavnosti, gospodarstvo pa se preimenuje v obrat. Pa je tako lepo in razumljivo, če je govora o reji domačih živali, ki jo opravlja kmet na svoji kmetiji.

Zaradi pisarniških idej propadajo kmetije

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
04.07.2022 14:59 (Jul 04, 2022)

Pokojni nono, oz. dedek, da bo razumljivo vsem, mi je pred 16 leti v njegovih zadnjih urah rekel: »Domen, ne ozirajte se na naš trud in garaško delo, ki smo ga z našimi predniki v več stoletjih naredili za razvoj kmetije. Prihajajo težki časi. Ko bo trava rumena in ko bodo drevesa začela umirati, ne odlašajte predolgo, vzemite pot pod noge.«

"Naj povem, da pokosim več kot 45 hektarjev površine (le ena košnja), da komaj prekrmim 18 glav živine, po večini molznic, ostalo je nekaj dojilj in telet. Kljub mediteranski klimi uspem v zadnjih letih živino pasti le maja in junija. Pred majem zaradi vpliva morja in posledično hladnejšega podnebja trave ni, po juniju pa so celinske vročine, ki v kombinaciji s pomanjkanjem padavin rušo ožgejo že v sredini prvega poletnega meseca," piše Domen Benčina.

Več v Kmečkem glasu.

Ni vsak iztrebek gnojilo!

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
02.06.2022 08:34 (Jun 02, 2022)

Nepobiranje iztrebkov in smeti ter spuščanje psov po kmetijskih površinah v rastni dobi je težava, ki vpliva na življenje vseh, ki sobivamo v nekem okolju. Morda bo k ozaveščanju doprinesla tabla, ki na humoren način obvešča sprehajalce psov, da naj pobirajo pasje iztrebke in počistijo za seboj.

Če se zdi pobiranje pasjih iztrebkov v mestu nekaj nujnega, lastniki psov na pobiranje le-teh na kmetijskih območjih pogosto pozabijo. Pozabijo tudi na dejstvo, da so njive in travniki namenjeni pridelavi hrane.

Z malce domišljije lahko počutje živali, ki na svojem krožniku – pašniku ali odprti bali – odkrije pasji iztrebek, primerjamo z občutkom sprehajalca, ki stopi na »pasjo mino«.

Poleg tega, da sprehajalci delajo škodo na obdelovalnih površinah, za njimi ostajajo iztrebki ter odpadki. Ob strojnem spravilu in baliranju vse to na koncu pristane v krmi. Iztrebki ter ostali izločki so vir različnih bolezni, predvsem ikričavosti pri govedu. Posledice vnosa iztrebkov s hrano so od blagih preba

V času krize boljša prodaja mlečnih izdelkov

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
17.05.2022 07:53 (May 17, 2022)

Člani Govedorejskega društva Dr. Janez Verbič iz Vrhnike so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Istro. Ogledali so si živinorejsko kmetijo Silvana Orbanića v bližini Pazina, kjer se ukvarjajo z rejo krav molznic rjave pasme. Trenutno imajo 130 živali, molzejo pa 65 krav.

Kot poroča Ana Pečjakkmetijska svetovalka iz Vrhnike, jih krmijo samo s senom, travo, lucerno in žiti. Imajo 70 hektarjev zemlje v najemu, v lasti pa 15 hektarjev. Krave domujejo na globokem nastilju, slamo za nastilj kupujejo. Telice imajo tudi izpust na bližnjo površino. V hlevu delajo tri osebe.

Imajo svojo sirarno, v kateri so zaposlene tri osebe. Izdelujejo jogurt, skuto in različne vrste sira: poltrda sira Škripavac in Poljanac ter trdi sir Težak (podoben parmezanu). Poleti izdelujejo tudi mocarelo. Njihovi jogurti so znani po svojih nenavadnih okusih: kava, stracciatella, vanilija, jabolko, marelice …, čeprav proizvajajo tudi standardne okuse, kot so jagode, borovnice, breskve …

Sire izdelujejo na tradici

Razvoj ali pot v slepo ulico?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
08.04.2022 13:27 (Apr 08, 2022)

Evropska komisija predlaga vključitev družinskih kmetij v drag proces ocenjevanja emisij, kar bi prineslo dodatne obremenitve družinskim kmetijam.

Medtem ko so bili v zadnjem desetletju v direktivo vključeni le največji živinorejski obrati, pa je zdaj predlog, da se meja spusti na 150 glav velike živine na obrat (GVŽ), kar bi na evropski ravni za desetkrat povečalo število obratov, ki bi presegali to mejo.

Dodatne meritve emisij bi stroškovno obremenile živinorejske družinske kmetije. Ob tem pa se ve, da ni natančnega nadzora glede pogojev pridelave in prireje živalskih proizvodov, ki so na trg EU uvoženi iz tretjih držav. 

Povedano drugače, v kategorijo kmetijsko-industrijskih obratov bi po novem sodilo veliko govedorejskih, prašičerejskih in perutninskih družinskih kmetij.

»Kljub različnim krizam, ki se kopičijo, si rejci živali aktivno prizadevajo za razvoj in bolj ekonomično prirejo ob spoštovanju okoljskih zahtev. Dejstvo, da Evropska komisija danes govori o kmetijsko-industr

S koruzo najceneje do največ energije na enoto površine

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
03.03.2022 09:53 (Mar 03, 2022)

Koruza sodi v skupino enoletnih toploljubnih rastlin in je pri nas najbolj razširjena poljščina, ki jo v Sloveniji najpogosteje pridelujemo. 

"Pri pridelovanju poljščin je pomembna uporaba sort, ki so prilagojene na rastne razmere, imajo dober pridelek ustrezne kakovosti in so dovolj odporne proti boleznim in škodljivcem," v strokovnem nasvetu za Kmečki glas piše dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije.

V naših razmerah s koruzo najceneje pridelamo največjo količino energije na enoto površine.

Navedeno je zanimivo za živinorejo, kjer se lahko s pridelavo koruze zagotavlja krmo ob večinoma majhnih površinah na KMG.

Dodatni razlogi za razširjenost so še: enostavnost pridelave, dostopnost mehanizacije za pridelavo ter delujoče odkupne verige.

Po drugi strani pa je koruza med najobčutljivejšimi vrstami za sušo, vročinske strese in točo, vremenskimi pojavi, za katere je predvideno, da bodo v prihodnjih letih naraščali. Tudi za biotske vplive se pričakuje, da bodo v prihodnj

Stroški pridelave koruze za zrnje

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
21.09.2021 15:31 (Sep 21, 2021)

Ocene stroškov pridelave koruze za zrnje je za Kmečki glas pripravila Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije. Te ocene pri pričakovanih pridelkih 8 t/ha, 10 t/ha in 12 t/ha in pri 30-odstotni vlagi zrnja ob žetvi, kažejo, da za petino manjši pridelek (10 t/ha = 100) vpliva na 7 % višje stroške pridelave na enoto pridelka. Pri petino večjem pridelku (12 t/ha) pa je pridelava za 5 % cenejša.

Izračun stroškov pridelave pri pridelku 10 t/ha s 35-odstotno vlago zrnja ob spravilu pa kaže, da 5 % večja vlaga ob žetvi podraži pridelavo koruze za zrnje kar za dobro desetino.

V prvih ocenah stroškov letine 2021 je upoštevana bruto vrednost ure približno 12,4 EUR/h, kar pomeni približno 7,0 EUR/h neto. V modelnih kalkulacijah upoštevani stroški domačega dela, obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. Vrednost upoštevanih subvencij (osnovno plačilo, plačilo za zeleno komp

Trg rdečega mesa se lomi na plečih rejcev

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
16.04.2021 09:06 (Apr 16, 2021)

Ustanovne seje strokovnega odbora za goveje meso pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so se udeležili člani odbora: Dominik Čevka, Danilo Fišer, Anton Ilc, Marija Klančnik, Dean Kokot, Urban Kramberger, Marjan Kramberger, Dejan Kuhar, Ciril Peternel in Gregor Ročnik. Za predsednika je bil izvoljen Dean Kokot in za podpredsednika Gregor Ročnik, strokovni tajnik pa je Jernej Vrtačnik. Ta je prisotne seznanil s stanjem v sektorju govejega mesa v Sloveniji in EU. Prisotni so po opravljeni predstavitvi razpravljali o ukrepih, potrebnih za dvig odkupnih cen goveda, o pridelavi kakovostne osnovne krme in morebitnih spremembah specifikacije Izbrana kakovost.

Dejan Kuhar je izpostavil, da kriza traja že od leta 2019 in da obstajajo vzvodi, s katerimi bi lahko izšli iz krize. Rejci so deležni pritiskov tako s strani domačih kot tujih odkupovalcev. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da vidi težave v živilsko-predelovalni industriji in pri trgovcih. Prisotni so razpravljali tudi

Krmne mešanice

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
20.11.2019 10:24 (Nov 20, 2019)

Priloga Krmne mešanice bo v Kmečkem glasu izšla 27. novembra 2019. V njej bodo opisani primeri dobrih praks reje in priprave kakovostnih krmnih obrokov na kmetiji Dominika Lenarta iz Ptuja (reja molznic, pitancev in telet) ter na kmetiji Jožeta Globevnika iz Škocjana (reja plemenskih svinj in pitancev). Objavljen bo tudi cenovni pregled krmnih komponent in prognoza razmer v žitni verigi.   

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj