Marinka Marinčič KMEČKI GLAS

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (18)
Plavec Joz
Branko Gaber
Geza Grabar
Boris Štamulak
Alen Osenjak
Bojana Jerina
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Leon Kralj
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič

Kategorija: Gozd

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Kaj se je obljubljalo in kako je danes? Ojej!
Aplikacija SOPOTNIK
Nova državna svetnika sta Anton Medved in Branko Tomažič
Presenečenje za rojstni dan
Semenski česen ni za prehrano!
Strojno od hloda do polena
Spremembe pri vodenju registra kmetijskih gospodarstev
Uveljavljanje ukrepov prek zbirne vloge za leto 2023
Razklana drva - super nagrada ob pravem času
Popis drobnice
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1 maj
( 1 )
agra
( 1 )
ajda
( 2 )
akcije
( 1 )
analiza
( 1 )
APK
( 3 )
ARSKTRP
( 5 )
arso
( 1 )
asimina
( 1 )
balirka
( 1 )
bencin
( 1 )
biki
( 7 )
Bled
( 1 )
bolezni
( 4 )
BON21
( 1 )
bonton
( 1 )
Božič
( 3 )
breskve
( 4 )
brokoli
( 1 )
buče
( 1 )
čaj
( 1 )
čebele
( 8 )
čebula
( 4 )
cene
( 6 )
česen
( 8 )
covid19
( 2 )
cvetje
( 3 )
cviček
( 1 )
ČZS
( 1 )
darilo
( 1 )
davki
( 7 )
ddv
( 1 )
demenca
( 1 )
denar
( 3 )
detelja
( 1 )
divjad
( 5 )
domače
( 1 )
dpm
( 1 )
dražba
( 1 )
dren
( 1 )
drevesa
( 1 )
drobnica
( 11 )
drva
( 4 )
država
( 2 )
dubaj
( 1 )
edavki
( 1 )
EIP
( 1 )
Eko
( 1 )
evri
( 1 )
expo
( 1 )
Fendt
( 1 )
ffs
( 3 )
fižol
( 1 )
furs
( 4 )
gasilci
( 3 )
gnojila
( 3 )
gobe
( 2 )
govedo
( 10 )
Gozd
( 18 )
gozdovi
( 2 )
grozdje
( 4 )
GVŽ
( 1 )
gzs
( 1 )
higiena
( 1 )
hlevi
( 3 )
hmelj
( 1 )
Hrana
( 10 )
hren
( 1 )
hruške
( 4 )
izdelki
( 2 )
Izrael
( 3 )
izvoz
( 2 )
jablane
( 3 )
jabolka
( 8 )
Jagode
( 5 )
jajca
( 5 )
jaslice
( 1 )
ječmen
( 7 )
JOGURTI
( 1 )
judje
( 1 )
kače
( 1 )
Kapital
( 1 )
kava
( 2 )
KGZS
( 67 )
klobase
( 1 )
kmet
( 2 )
kmetija
( 8 )
kmetije
( 18 )
kmetje
( 56 )
kokoši
( 2 )
koline
( 5 )
kolobar
( 2 )
konji
( 6 )
KOPOP
( 3 )
koprena
( 1 )
korona
( 1 )
koruza
( 15 )
kosilo
( 1 )
košnja
( 4 )
kostanj
( 1 )
koze
( 4 )
Kozolci
( 2 )
kozolec
( 1 )
kraja
( 1 )
krave
( 7 )
krediti
( 1 )
kriza
( 2 )
krma
( 10 )
krompir
( 20 )
kruh
( 2 )
Krvavec
( 1 )
kuhanje
( 1 )
kuhinja
( 1 )
KULTURA
( 1 )
kviz
( 1 )
( 1 )
les
( 3 )
letina
( 1 )
lisice
( 1 )
Logar
( 1 )
lokalno
( 1 )
lovci
( 2 )
mačke
( 2 )
magna
( 1 )
maj
( 1 )
maline
( 7 )
maraton
( 1 )
Maribor
( 1 )
med
( 9 )
medved
( 1 )
meja
( 1 )
meso
( 7 )
Metlika
( 1 )
Metulji
( 1 )
MKGP
( 36 )
mladi
( 1 )
mleko
( 15 )
mlin
( 1 )
moka
( 3 )
molža
( 1 )
mop
( 2 )
nafta
( 5 )
nagrada
( 2 )
narava
( 2 )
neurje
( 2 )
njive
( 5 )
okolje
( 1 )
olje
( 2 )
oljke
( 3 )
OMD
( 16 )
oranje
( 4 )
orehi
( 1 )
otroci
( 1 )
Ovce
( 7 )
paprika
( 1 )
paša
( 4 )
pecivo
( 3 )
pelin
( 1 )
penine
( 1 )
pes
( 1 )
petje
( 1 )
Petrol
( 1 )
pijače
( 1 )
pirhi
( 2 )
pitanci
( 3 )
pivo
( 1 )
pkp10
( 3 )
PKP7
( 1 )
plača
( 1 )
planine
( 2 )
Plug
( 1 )
podpora
( 1 )
poletje
( 2 )
polži
( 1 )
pomlad
( 2 )
pomoč
( 16 )
ponikva
( 1 )
Ponudba
( 1 )
popusti
( 1 )
Posavje
( 1 )
potica
( 4 )
požar
( 2 )
pozeba
( 13 )
PRAŠIČI
( 10 )
Praznik
( 1 )
prodaja
( 2 )
prp
( 3 )
pšenica
( 17 )
Ptice
( 2 )
PUJSKI
( 1 )
radič
( 3 )
razpisi
( 1 )
razvoj
( 1 )
ribez
( 3 )
roboti
( 1 )
rožice
( 1 )
( 1 )
sadike
( 6 )
sadje
( 13 )
sajenje
( 1 )
salame
( 1 )
SEJEM
( 2 )
šeme
( 2 )
semena
( 6 )
seno
( 4 )
SETEV
( 2 )
sidg
( 1 )
šipek
( 1 )
sir
( 2 )
sirarna
( 1 )
škarpe
( 1 )
škoda
( 3 )
SKP
( 5 )
SKP EU
( 1 )
SKS
( 2 )
SKZ
( 1 )
slive
( 2 )
sls
( 2 )
smrt
( 2 )
SN SKP
( 1 )
soja
( 1 )
soki
( 1 )
solata
( 10 )
šopek
( 1 )
sorta
( 2 )
sorte
( 1 )
stroji
( 1 )
šunka
( 1 )
suša
( 7 )
svoboda
( 2 )
tajkuni
( 2 )
tatovi
( 1 )
tekma
( 1 )
teleta
( 1 )
telice
( 2 )
TNP
( 1 )
toča
( 1 )
tolmin
( 1 )
tolminc
( 1 )
toplota
( 1 )
traktor
( 6 )
Trg
( 1 )
trgatev
( 3 )
triglav
( 2 )
trta
( 1 )
tujci
( 1 )
turisti
( 1 )
Turizem
( 2 )
ukrepi
( 2 )
ustava
( 1 )
varnost
( 3 )
varoja
( 1 )
vera
( 1 )
vinarji
( 2 )
vino
( 9 )
virus
( 1 )
virusi
( 2 )
Vlada
( 4 )
vloga
( 1 )
vloge
( 3 )
voda
( 2 )
volitve
( 6 )
vrhnika
( 1 )
Vrt
( 6 )
vrtnice
( 1 )
vrtnine
( 21 )
VRTOVI
( 1 )
zadruge
( 4 )
zdravje
( 9 )
zelenjava
( 33 )
zelje
( 1 )
Zemlja
( 1 )
žetev
( 6 )
zima
( 2 )
žita
( 7 )
znanost
( 1 )
ZSPM
( 1 )
ZZS
( 11 )
IŠČI PO ARHIVU
November 2022
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930

Strojno od hloda do polena

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.11.2022 08:38 (pred 4 dnevi)

Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje je organiziral prikaz varnega dela v gozdu in predstavitev strojev in priključkov podjetja Pišek - Vitli Krpan.

Iz njihovega širokega nabora gozdarskih in kmetijskih strojev so prikazali hidravlični vitel 5,5 EH, gozdarsko prikolico 12 D z dvigalom 8,6, krožno žago KZ 700 EK pro, rezalno-cepilni stroj CS 4218 H in dvižno mizo MD 500, vertikalni cepilnik CV 22 K pro in ščipalne klešče KS 200 B.

Hidravlični vitel KRPAN 5,5 EH ima vlečno silo 5,5 ton oz. 55 kN. Vsi hidravlični vitli Krpan od 5,5 ton naprej imajo možnost razširitve rampirne deske za dodatnih 20 cm, tako da je širina tega razstavljenega vitla 1,7 m, kar pripomore k boljši stabilnosti pri vleki hlodovine. Vitel je primeren za traktorje moči od 60 do 75 KM. Ima hidravlične cilindre, lastni hidravlični sistem s črpalko in rezervoarjem z veliko količino olja. Zasnova deske olajša rampanje hlodovine tako naravnost kot s strani. Opremljen je z radijskim daljinskim upravljalnikom, kar omogoča l

Razklana drva - super nagrada ob pravem času

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
22.11.2022 13:22 (pred 5 dnevi)

Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje je organiziral prikaz varnega dela v gozdu in predstavitev strojev in priključkov podjetja Pišek - Vitli Krpan.

Predstavitvam varnega dela in strojev Krpan je sledilo še tekmovanje v presekovanju trama in zapenjanju žičnate vrvi. Tekmo je vodil gozdar Marko Oven iz Žalne, tekmovalci pa so morali pokazati predvsem moč za vihtenje sekire.

Najboljši v presekovanju trama so bili: 1. Matej Pajk, Luče; 2. Aljaž Šircelj, Gorenja vas pri Polici; 3. Janez Zaletelj, Luče.

Pri zapenjanje žičnate vrvi so bili najbolj spretni: 1.  Matej Vintar, Male Lipljene; 2.  Aljaž Šircelj, Gorenja vas pri Polici; 3. Rok Starc, Velika Račna.

Vsi so dobili praktične nagrade podjetja Krpan. Skupno (seštevek obeh časov) je zmagal Aljaž Šircelj iz Gorenje vasi pri Polici, ki je za nagrado dobil razklana drva, ki so jih pripravili na prireditvi.

V gozdu varno in z glavo

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
14.11.2022 13:21 (Nov 14, 2022)

Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje je organiziral prikaz varnega dela v gozdu. Pri Gradiču Zavrh nad Spodnjo Slivnico se je zbralo veliko zainteresiranih za nova praktična znanja, posebej je pohvalno, da so prišli številni mladi.

Roman Črnič, revirni gozdar v Ivančni Gorici, je zelo izčrpno prikazal, na kaj vse je treba biti pozoren pri podiranju dreves v gozdu. Po korakih je opisal potek dela in pri vsakem poudaril, kako postopati, da se delo ne zaplete ali postane celo nevarno. 

Žal je pri delu v gozdu vsako leto preveč tragičnih nesreč, ki se končajo s smrtjo ali težko invalidnostjo.

Poleg osebne varovalne opreme je treba pred podiranjem znati oceniti vsako drevo posebej, da ob pravilni uporabi motorne žage pade v želeno smer in je delo varno opravljeno. 

				Drevo je padlo točno tja, kamor je gozdar želel.			Drevo je padlo točno tja, kamor je gozdar želel.

S klikom na naslovnico POLISTAJTE in NAROČITE priročnik NAŠ GOZD Skrbno gospodarjenje in nega 

Zakaj še nihče ni začel s pridelavo jurčkov?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
07.10.2022 12:58 (Oct 07, 2022)

Gobarji, ki poznajo terene, se v teh dneh hvalijo z dobro biro jurčkov. Gob je toliko, kot že dolgo ne, vsi pa se najbolj razveselijo jurčkov. Fotografije najlepših polnijo spletne strani, podatke o tem, kje so najboljši tereni, pa gobarji seveda skrivajo. 

Toda, zakaj še nihče ni začel s pridelavo jurčkov? To bi bil gotovo svetovni biznis! A vrhunska znanost in tehnologija ne pomagata nič, jurčki še vedno rastejo le v gozdu!

In zakaj še nihče ni razvozlal skrivnosti vzajemnega sožitja med glivami in višjimi rastlinami? V šoli smo se učili, da je micelij - podgobje - povezan s koreninskimi laski od dreves. Glive pospešujejo razkroj organskih spojin v prsti v spojine, sprejemljive za višje rastline. Glive rastlinam dovajajo fosfor in dušik ter nekatere vitamine, v sušnem obdobju pa tudi vodo. Iz rastlin pa glive črpajo organske spojine, predvsem sladkorje, ki jih potrebujejo za svoj razvoj. 

To sožitje v obojestransko korist se imenuje mikoriza, ki je nujna za pravilen razvoj številni

Poziv lastnikom gozdov

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
27.09.2022 14:00 (Sep 27, 2022)

Zaradi visokih temperatur in suše se je v drugi polovici julija začelo povečevati število s podlubniki napadenih dreves, zlasti smreke. Na Zavodu za gozdove Slovenije lastnike gozdov pozivajo, naj redno pregledujejo svoje gozdove. V primeru odkritja napada podlubnikov naj obvestiijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo s posekom lubadark.

Pravočasen posek je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Spet smrtna nesreča pri delu v gozdu

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
02.08.2022 12:17 (Aug 02, 2022)

Celjski policisti so z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil ugotovili, da je moški opravljal sečnjo v gozdu.

Pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in je zaradi poškodb na kraju umrl.

Zaradi jelenov 30.000 krav dojilj manj!

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
30.06.2022 09:34 (Jun 30, 2022)

Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) zelo aktivno sodeluje z predlogi, idejami in zahtevami pri desetletnem načrtovanju lovsko-upravljavskih načrtov (LUN)

Janez Beja, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, pravi, da so predvsem zahtevali, naj se stalež divjadi, še posebej navadnega jelena, zmanjša na razumno dopustno številčnost osebkov, da bodo škode po navadnem jelenu primerljive tistim izpred 30 let. Že takrat smo namreč imeli navadnega jelena in škode, ki jih je povzročala jelenjad, a bile so obvladljive in večina gozda se je takrat samostojno obnavljala, brez zaščite posameznih dreves ali celotnih parcel.

"Na sejah upravnega odbora in skupščine ZLGS nenehno obravnavamo škodo po divjadi v gozdovih. Še vedno pristojni organi ne priznajo popasenost vznika mladja v gozdu. ZGS vseskozi govori o škodah na mladju in drevju lokalnega značaja, če pa je populacija divjadi prevelika, pa v gozdu niti do mladja ne pride, ker divjad sproti popase vsak vznik drevesne vrste. ZGS je lani predstavi

En jurček - dovolj za kosilo

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
17.06.2022 09:01 (Jun 17, 2022)

Na sprehodu po gozdu se zgodi, da ob gozdni poti čisto slučajno najdeš tudi kakšnega jurčka.

To se mi je zgodilo včeraj, malo pred nevihto. Čeprav že slabše vidim, ga zaradi velikosti ni bilo težko opaziti. Še enega ni bilo, prav dosti ga pa tudi nisem iskala. Zdaj je veliko bolj verjetno, da stakneš kakšnega klopa.

Janku Mazeju v slovo so zapele motorke

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
15.06.2022 14:38 (Jun 15, 2022)

Belovodčan, komaj 52-letni kmet, gozdarski delavec v svojih prostranih gozdovih, zavzet zagovornik domačega, pristnega in slovenskega kmeta ter zaščitnik lastnikov gozdov Janez Mazej, Senovršnik, priljubljeni in daleč po deželi poznani Janko, je omahnil v smrt sredi dela v gozdu nad Belimi Vodami.

Bele Vode in širšo okolico je preplavila šokantna novica, da se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil ekspert gozdarskih del, vešč ravnanja z vso gozdarsko in lesarsko tehniko. Usodni padec drevesa je ponesel v smrt tudi Janka Mazeja.

Ko je oče Mohor kmetijo in vso odgovornost za družino zapustil Janku, je vedel, da jo daje v roke pravemu nasledniku, ki bo poskrbel za polja, travnike in več kot 130 ha obsežnih gozdov ter še velik delež travnikov in njiv. Še več, Janko je skrbel tudi za mnoge lastnike gozdov in si prizadeval, da bi dežela ostala zelena, z zdravimi gozdovi in bolj zadovoljnimi lastniki gozdov. Zato je bil aktiven na več področjih, ugled je imel v domačem okolju, občini Šošta

Pristojbina za gozdne ceste še jezi lastnike gozdov

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
26.05.2022 14:16 (May 26, 2022)

Bralka Kmečkega glasa, ki živi na 980 metrih nadmorske višine, si ohranitve kmetije ne predstavlja brez lastništva gozda. Nedavno je tudi ona dobila položnico za plačilo pristojbine za gozdne ceste, kar jo je zelo razjezilo. Meni, da gozdne ceste uporabljajo vsi, zato ne razume, zakaj morajo pristojbino plačevati samo lastniki.

"Nesmiselni so napisi: Gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost. Naj bo raje napisano: Javna cesta, ker jo uporabljajo vsi."

Nadalje se sprašuje, zakaj se je tako povišal katastrski dohodek, tudi za gozd. Boniteta se je iz na primer 3, 4 ali 5 dvignila celo na 17. Kdo je dovolil tak dvig, če je vsem jasno, da se lastniki gozdov soočajo s škodo po podlubnikih in z vremenskimi neprilikami (snegolom, vetrolom, žled). Logično je, da ob tem ne more biti boniteta rasti gozda povečana! 

Režim uporabe gozdnih cest

Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo: trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe

Zakaj listje bukev rjavi in se suši?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
25.05.2022 11:30 (May 25, 2022)

V uredništvo Kmečkega glasa dobivamo klice, da se v slovenskih gozdovih pojavlja škodljivec, ki škoduje predvsem bukvam. Bralci sprašujejo, kakšno škodo bi ta škodljivec lahko povzročil? Kakšna so preventivna navodila za lastnike gozdov, ki bi pomagala, da bi se izognili škodljivcu oz. večji škodi?

Odgovor Zavoda za gozdove Slovenije:

Bukve rjavijo zaradi namnožitve bukovega rilčkarja skakača, ki dela poškodbe bukovih listov na različnih koncih Slovenije, zlasti pa v dolenjski, zasavski in savinjski regiji. Opaža se rjavenje, objedenost listov, ponekod tudi prisotnost listnih uši. Poškodbe na bukovih listih so posledica namnožitve te žuželke.

Namnožitve bukovega rilčkarja skakača se pojavljajo v dolgih in nepravilnih presledkih in trajajo razmeroma kratek čas. Zadnja namnožitev je bila na nekaterih območjih Slovenije v letih 2014 in 2015. Bukve s poškodovanimi listi bodo naslednje leto spet normalno odgnale.

Lahko da se bodo poškodbe zaradi rilčkarja pojavljale nekaj zaporednih l

So izračuni katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč pravilni?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
12.05.2022 12:09 (May 12, 2022)

V teh dneh lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč prejemajo odločbe o davčni osnovi od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2021, ki vključuje tudi odmero pristojbine za gozdne ceste.

Na KGZS so prejeli več vprašanj članov glede katastrskega dohodka (KD) za leto 2021, ki je osnova za izračun nekaterih dajatev, prispevkov in pristojbin. Ugotovili so, da gre pri zvišanju KD od gozdnih zemljišč za preveliko razliko med letoma 2020 in 2021. KD gozdnih zemljišč je zaradi upoštevanja ZUKD-2, končanja prehodnega obdobja postopnega zviševanja KD in končanja interventnega 50-odstotnega znižanja katastrskega dohodka na podlagi protikoronskega zakona ZIUPOPDVE višji v primerjavi s preteklimi leti. Vendar pa na podlagi analiz nekaj kmetij z gozdovi menijo, da gre za prevelika oziroma nepričakovana povišanja KD za gozdove.
Zato so Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), ki izračunava KD, pozvali, da preveri pravilnost vhodnih podatkov in jim posreduje njihove ugo

Znanje, izurjenost, previdnost, moč

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
04.05.2022 07:35 (May 04, 2022)

Skrbni gospodarji imajo v gozdu veliko dela. Med minulimi prazniki smo v gozdu z ledinskim imenom Bukovje podirali suha drevesa. Drobnejši les bo za sekance, debelejši pa za metrska drva.

Preden je prišel mojster s cepilnikom, smo hlode razžagali na metre ter jih postavili pokonci, da je bilo vse čim bolje pripravljeno za delo. 

V Žalni se vaščani zavedajo pomena kmetijstva in gozdarstva, tudi mladi so zelo delavni, pridni, sposobni, vajeni vsakega opravila, zato je tudi moč njihov adut. Soseda Miha in Mitja sta kot izurjen tandem pokazala, kako se v dobrih dveh urah nacepi in naloži na prikolico deset metrov drv. Bravo! 

																												 

Lepo vreme kliče v gozd

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
31.07.2020 11:09 (Jul 31, 2020)

Počitniški dnevi vabijo obiskovalce tudi v gozdove. Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo, v njem se namreč prepleta gozdna in kmetijska krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje. Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več.

Lastniki z gozdovi gospodarijo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato je gozd tudi kraj za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni, vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.

Upoštevajmo gozdni bonton in z gozdom ravnajmo skrbno!

Pri preživljanju časa v gozdu imejmo zato v mislih naslednje: ob obisku sem gost gozda in njegovega lastnika, gozd je moj prijatelj,

Nadomestilo zaradi izpada dohodka v gozdarskem sektorju zaradi epidemije

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.07.2020 14:24 (Jul 23, 2020)

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je za prvo obdobje izdala odločbe o pravici do sredstev za nadomestilo zaradi izpada dohodka v gozdarskem sektorju zaradi epidemije COVID-19.

Odločbe bodo prejeli 104 lastniki gozda v skupni višini 270.135,41 evra.

Denar bo upravičencem nakazan predvidoma v začetku prihodnjega tedna.

Za drugo obdobje bodo izdali odločbe predvidoma 17. avgusta 2020, izplačila pa bodo izvedena konec avgusta.

Priprava drv

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
28.04.2020 08:30 (Apr 28, 2020)

Praznični dnevi okrog prvega maja so bili na kmetih vselej čas za pripravo drv za naslednjo kurilno sezono. Posebej je to veljalo za tiste družine, kjer je bil oče v službi in so ti dela prosti dnevi še kako prav prišli.

No, letos so ljudje zaradi suhe zime brez snega in brez pravega mraza lahko v gozdu delali vse od novega leta naprej. Kdor se sprehaja po gozdnih poteh, marsikje vidi zložena metrska drva.

Lastnike skrbi, kako bodo šla v prodajo, saj je drv res veliko, zadnja zima pa ni bila huda, zato se je malo pokurilo. Pa še nekaj je: tisti, ki imajo možnost ogrevanja tudi na nafto, jo zdaj kupujejo, saj kurilno olje že dolgo ni bilo tako poceni.

Kmetje, lastniki gozdov, so zato v teh razmerah pripravljeni tudi samo meter ali dva drv peljati celo v Ljubljano, da vsaj nekaj iztržijo.

No, nekateri, ki jih stalne zveste stranke niso pustile na cedilu, pa so celo več kot 50 metrov drv iz Dolenjske prodali v prestolnico - po 65 evrov za meter z dostavo, pa še razžagati jih ni

Sedem butar po hitrem postopku

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.04.2020 12:12 (Apr 23, 2020)

Nekdaj so veje za butare sekali na tnalu, kar je zahtevalo precej truda in časa pa tudi nekaj ročne spretnosti za delo s sekiro. So pa bile butare zelo dobrodošle za podkuriti krušno peč.

							Danes so domači mojstri inovatorji postopke izdelave butar zelo poenostavili. Idejo za t. i. butarnik, s katerim narediš sedem butar, je izpeljal tudi Kahnetov Gorazd iz Žabjeka v Višnji Gori. Sam je zvaril priročno napravo za po njegovih besedah pravljičnih sedem butar, ki je na kolesih, da jo je tudi lažje prestavljati.

Na butarnik se po dolžini naloži veje ter se jih poveže z vrvmi, ki imajo možnost zategovanja (na fotografiji modre barve). Nato z motorno žago v butare povezane veje samo še razžagaš in sedem butar je nared za spravilo.

Ena butara je izven kurilne sezone ravno prav za ogrevanje vode, kadar zaradi oblačnosti sončni kolektorji vode ne ogrejejo dovolj. Pa tudi v stanovanju se že s kurjenjem ene butare pozna pri dvigu temperature, kar je dobrodošlo ob prehodu na kurilno sezono al

Razpisi za kmete, lastnike gozdov, in revirne gozdarje

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
06.02.2020 14:04 (Feb 06, 2020)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi vzpodbuditi porabo finančnih sredstev s področja gozdarstva iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.

Lokacije in termini predstavitev/izobraževanj:
1. Ribnica, 11. 2. 2020, 9.00 - 11.00, Konferenčna dvorana Rokodelskega centra Ribnica, Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica
2. Pivka, 11. 2. 2020, 13. - 15.00, Predavalnica v Krpanovem domu, Prečna ulica 2, 6257 Pivka
3. Idrija, 14 .2. 2020, 10.00 - 12.00, Zavod za gozdove Slovenije, KE Idrija, Trg Sv. Ahacija 2, 5280 Idrija
Predstavitvi bosta še na Bledu in v Ljubljani, predvidoma 25. 2. 2020 in 28. 2. 2020.

Več o izobraževanjih in možnostih pridobitve finančnih sredstev pa v Kmečkem glasu (12. februar 2020).

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj