V letošnjem letu se ponovno srečujemo z višjo silo, saj je v juniju določene predele Slovenije prizadelo neurje s točo.

Vsa kmetijska gospodarstva (KMG), ki so na območjih, kjer je prišlo do toče in zaradi posledic toče ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavili na zbirni vlogi za leto 2022, morajo sporočiti višjo silo, vendar jim tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil, saj bo kot dokazilo služil seznam prizadetih katastrskih občin, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in je v skladu s podatki Agencije RS za okolje. Omenjeni seznam je skupaj z navodili za uveljavljanje višje sile zaradi toče objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (https://skp.si) ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) (https://www.gov.si/zbirke/storitve/oddaja-zbirne-vloge-za-leto-2022).

V navodilih je pojasnjeno, v katerih primerih mora nosilec KMG sporočiti primer višje sile za

Vlada je sporočila, da bodo razbremenitev deležni tudi kmetje oz. vsi upravičenci kmetijskega resorja. Na vprašanje, za kakšne rezbremenitve gre oz. katere ukrepe za blažitev zaskrbljujočih razmer lahko pričakujejo kmetje, s kmetijskega ministrstva nismo prejeli odgovora. Sporočili so nam, da bodo ukrepi predvidoma znani konec junija in takrat bodo podrobneje predstavljeni s strani predsednika vlade oz. UKOM.

Glede pričakovanih razbremenitev kmetov in kmetijskega sektorja je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved povedal, da naj bi šla Vlada kmetom nasproti z dodatnimi 10 centi po litru upravičene trošarine.

Kmet je upravičen do povrnitve dela trošarine od 200 litrov goriva po hektarju njive ali travnika ter od 400 litrov goriva po hektarju trajnega nasada (sadovnjaki in vinogradi). Za energente, dokazljivo porabljene za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, se vrne 70 % povprečnega zneska trošarine. Torej teh dodatnih 10 centov pomeni nekako 20 € oz. 40 € po hektarju.

Pred kratkim je bil v britanskem tedniku The Economist zapis, da je 23 držav, ki predstavljajo 10 % svetovne ponudbe hrane, uvedlo prepoved izvoza hrane.

Rusija in Ukrajina dobavljata 28 % pšenice, s katero se globalno trguje, 29 % ječmena, 15 % koruze in 75 % sončničnega olja, česar pa letos ne bo na voljo. Vlade uvajajo logične ukrepe in želijo za svoje prebivalstvo zagotoviti dovolj hrane. In kako je v Sloveniji?

Kmetje so v celotni vertikalni verigi v najtežjem položaju. 

Ker situacija postaja vedno bolj brezupna, bo verjetno prišlo do dodatnega zmanjšanja samooskrbe s slovensko hrano. Kot kaže, bodo morali tudi kmetje slediti prilagajanjem na aktualne razmere in zmanjševati stroške. Posledično določenih kmetijskih opravil ne bodo več izvajali, kar bo dolgoročno bistveno vplivalo na količino in kvaliteto pridelane hrane in samooskrbe v Sloveniji.

To je del pisma, ki bo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa. Avtorja sta Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v

Kdo je krivec in kdo ni krivec za položaj in stanje kmeta? To bo treba razvozlati slej ko prej! "Da medalja in metek nikoli ne zadeneta pravega, še preveč dobro drži. Veliko hvale je bilo okoli zavezništva, a sam vzrok nastanka zavezništva izhaja iz začetka decembra 2020. Veliko članov oz. predstavnikov v zavezništvu pa sploh ne ve, na podlagi koga ali česa je prišlo do tega, še manj pa s kakšnim namenom! Rojstvo tega se je končno obrnilo na čisto drugačno smernico, kot je bila prvotno zamišljena. Vsi predstavniki raznih organizacij v kmetijstvu so dobili priložnost zagovarjati svoj sektor, a tu je svojo pokončno držo pokazal le sindikat," za Kmečki glas piše Slavko Valenčak iz Lastniča.

In nadaljuje: "Le kratko obdobje lanskega poletja, tik pred sejmom, sem dobil priložnost sodelovati, a sem prehitro postal moteč član. Nič zato!

Želim vam pa odpreti oči, kje spuščamo problematiko, ki je pomembnejša od katere koli stranke ali koalicije, in tukaj bi morali postati vsi enotni!

To je seve

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se je z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) dogovorila za poenostavitev postopka uveljavljanja višje sile pri tistih kmetijah, ki jih je prizadela toča. Da bi pospešili celoten postopek, morajo kmetije čim prej oddati obrazec za javljanje višje sile, ki ga dobijo na spletni strani ARSKTRP:

(https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSKTRP/SNP/ZV-2022/Obrazec_visja_sila_vidno.docx).

Tokrat izjemoma ni treba prilagati dokazil (ker je bilo prizadeto širše območje Slovenije), saj bo kot dokazilo služil seznam prizadetih občin in katastrskih občin, to pa bodo dopolnili še s posnetki Agencije RS za okolje. Na MKGP obljubljajo, da bodo v začetku prihodnjega tedna pripravili še bolj podrobnejša navodila glede uveljavljanja višje sile.

Sicer pa še vedno velja, da nosilec kmetijskega gospodarstva (KMG), ki zaradi posledic toče ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za

Zavezanci, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov v začetku maja letos prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, lahko na spletni strani eDavki preverijo, ali jim bo Finančna uprava (FURS) poslala nove odločbe.

Preverba je enostavna, na spletno mesto se vam ni treba prijaviti. Ko v okence "Išči" vpišete davčno številko, se vam prikaže obvestilo, ali vam bo izdana nova odločba ali ne. 

Tisti, ki ne morejo dostopati do spleta, pa lahko pokličejo klicni center Finančne uprave (08 200 10 01) in bodo prejeli informacijo po telefonu. Vsi, ki imajo s preverjanjem na e-davkih težave, se lahko obrnejo na pristojno kmetijsko svetovalno službo.

Odmera pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest bo višja
Kljub temu da bodo nekateri zavezanci prejeli nove odločbe, KGZS opozarja, da so zneski pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki izhajajo iz odločb za odmero obveznosti iz kmetijstva za leto 2021, višji v primerjavi z zneski, ki temeljijo na odločbi za leto 2020. To ni

Z natečajem želijo prepoznati najboljše prakse in projekte, ki prispevajo k razvoju in ohranjanju našega podeželja ter spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki naslavljajo sodobne izzive v kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja. Projekti morajo biti podprti s sredstvi skupne kmetijske politike.

Rok prijave je 15. 6. 2022.

Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:

·         Zelena prihodnost

·         Digitalna prihodnost

·         Odporna prihodnost

·         Socialno vključujoča in inovativna prihodnost

·         Najboljši projekt na temo mladih po izboru javnosti

Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagajo nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko predlaganih osem predlogov. V finalni izbor na EU ravni bo izbranih 24 primerov dobrih praks, katerim bo podeljenih pe

Po volitvah smo v Kmečkem glasu pisali, za kaj vse bi moral v dobro kmetijstva poskrbeti novi kmetijski minister. Nalog in pričakovanj ni malo, imenom, ki so krožila, pa so sledili kometarji o strokovnosti, sposobnostih, političnih računicah ...

Za kar nekaj ministrskih stolčkov se je zelo hitro vedelo, kdo jih bo zasedel, o kmetijskem ninistru oz. ministrici pa se - tri tedne po volitvah - vse manj govori. Sprašujemo se, zakaj? Je ministrovanje kmetom in kmetijstvu prezahtevno? Je nezaželeno? Bi bilo komu celo pod častjo biti kmetijski minister? Je v panogi nakopičenih preveč težav? Ja samooskrba s hrano kljub krizam tako nepomembna? Bo v novi vladi na tistem mestu, kot je pri imenovanju - pri koncu? Kaj menite?

In kaj vseeno menite, kdo bo novi kmetijski minister, ki bo znal zaorati tudi ledino in orati tako, da bodo polja rodila ...?

Sadjarji in vinogradniki opozarjajo na nekatere nepravilnosti v odločbah za povračilo škode po pozebi v letu 2021 in zahtevajo pojasnila glede višine izplačil. Zbrane pomisleke in predloge je KGZS posredovala na kmetijsko ministrstvo.

Sadjarji in vinogradniki pozdravljajo, da je prišlo do izplačila škod, vendar so razočarani zaradi odločitve, da se upravičencu, ki ni sklenil kmetijskega zavarovanja, upravičena pomoč zmanjša za 50 %. Ta odločitev se jim zdi nesprejemljiva in protiustavna. To utemeljujejo z dejstvom, da zavarovanci za kritje škode dobijo precej več kot nezavarovanci. Zavarovancem država krije polovico zavarovalne premije, s strani zavarovalnice dobijo izplačano odškodnino, poleg tega pa jim država še pokrije izpad prihodka 100 % višje kot nezavarovancem.

Pri tem se ne upošteva dejstva, da številni kmetje zaradi previsokih premij ne zmorejo kriti stroška zavarovanja svoje kmetijske proizvodnje, kljub subvencioniranju premije s strani države.

Država bi morala enako ščiti

Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela.

Objavljeni javni razpis kmetijskega ministrstva upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev proračuna RS, in sicer za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot 1410 ‑ zemljišče v zaraščanju, 1500 ‑ drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd.

Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 5000 €/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju oziroma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje.

Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površi

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so ogorčeni nad odločitvijo upravnega sodišča, ki je zadržalo odstrel medvedov do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo okoljevarstveno društvo Alpe Adria Green.

Ta odločitev pomeni, da se v času pomanjkanja surovin, svetovne rasti cen hrane in energentov podpira prisotnost zveri na podeželju. To tudi pomeni podpiranje opuščanja pridelave hrane na slovenskih kmetijah. Očitno želijo okoljevarstvene organizacije, da bo Slovenija neobdelana, da bomo hrano uvažali, če jo bo sploh mogoče, na podeželju pa bodo gospodarili medvedi in druge zveri.

KGZS tej odločitvi ostro nasprotuje, saj podatki kažejo, da je populacija rjavega medveda v zelo ugodnem stanju. Po zadnjih podatkih naj bi število medvedov v Sloveniji celo presegalo 1200 osebkov.

Težave podeželja zaradi prevelikega števila zveri je treba reševati sistemsko, predvsem pa upoštevati mnenje stroke. Pri odločitvah bi morali v večji meri upoštevati tudi prebivalce na območ

Na seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predsednik KGZS Roman Žveglič povzel bistvo razprave: "Le s takojšnjo spremembo v izvajanju zelenega dogovora na ravni EU, zmanjšanjem staleža divjadi in zveri ter zmanjšanjem administrativnih ovir smo v Sloveniji sposobni zagotoviti višjo stopnjo samooskrbe in posledično kmetijam omogočiti nadaljnji razvoj ter potrošniku zagotoviti dovolj hrane po dostopnih cenah."

Na KGZS trdno zagovarjajo stališče, da prehransko krizo kmetje niso niti sposobni niti pripravljeni prevzeti v celoti na svoja pleča.

Svet KGZS je sprejel nekaj pomembnih sklepov in pozval vlado ter pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju.

Svet KGZS zahteva od vlade, da pristojni ministrstvi takoj podpišeta pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla mesa, kmetijsko ministrstvo pa naj uveljavi spremembe izvajanja Skupne kmetijske politike EU tako, da bo usmerjena v pridelavo hrane. Uveljavi naj prekinitev izvajanja določil SKP iz naslova zelenega dogovora,

Zaradi posledic vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil imajo nosilci kmetijskih gospodarstev povečane stroške v kmetijski pridelavi, zato so upravičeni do enkratnega finančnega nadomestila.

"Posebej poudarjamo, da upravičencem ne bo potrebno pošiljati vlog na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Informativne odločbe bodo nosilcem izdane glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. S tem bomo administrativno razbremenili številne prejemnike pomoči. Plačilo je predvideno okrog 15. aprila 2022," sporočajo s kmetijskega ministrstva.

Pomoč bo dodeljena v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča glede na vrsto dejanske rabe, in sicer za trajno travinje 49 €/ha, trajne nasade 138 €/ha ter orna zemljišča 105 €/ha. Največja skupna upravičena površina je 100 ha.

Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo za leto 2021. Gre za splošen ukrep, za katerega bodo upravičena vsa kmetijska gospodarstva, tudi tista, ki se ukvarjajo z dopoln

Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije iz sklada za okrevanje in odpornost.

Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, ti pa se podpirajo iz podukrepa 4.1).

Upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa so tako fizične kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov.

Upravičeni stroški so investicije v tehnološke posodobitve črpališča ter dovodnega omrežja namakalnih sistemov vključno z ureditvijo vodnega vira.

Menjava namakalne opreme ni upravičen strošek po tem javnem razpisu.

Namakalni sistem mora po tehnološki posodobitvi izkazovati potencialni prihranek vode v višini najmanj 15 % glede na stanje pred posodobitvijo.

Ministrstvo za kmeti

»Divje živali« lahko v grobem razdelimo na dve skupini, in sicer zavarovane prostoživeče živalske vrste (mednje sodijo velike zveri: rjavi medved, volk in ris) in prostoživeče živalske vrste (divjad). Upravljanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pristojno za upravljanje z divjadjo.

Trenutno več kot 90 % škod v Sloveniji povzročata dve vrsti: divji prašič in navadni jelen.

MKGP je že pred časom odpravilo skoraj vse omejitve pri lovu na divje prašiče v vseh loviščih in loviščih s posebnim namenom v Sloveniji. Dovoljen je neomejen odstrel divjih prašičev. Lani je bila zaradi grožnje afriške prašičje kuge pri lovu na divje prašiče dovoljena tudi uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so nje

Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah, pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni v rejo in ob spremembah v zdravstvenem stanju perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja.

POMEMBNO!

Dosledno izvajajte naslednje biovarnostne ukrepe:

- poskrbite, da je perutnina v zaprtih oziroma ograjenih in pokritih prostorih, zaščitenih pred dostopom prostoživečih ptic;

- zagotovite krmljenje in napajanje v zaprtih oziroma pokritih prostorih;

- omejite stike ljudi z vašimi živalmi;

- spremljajte zdravstv

Anton Jagodic, vodja JSKS, je izrazil zadovoljstvo, da se služba pomlajuje, da je v času epidemije našla ustrezne načine, s katerimi je poskrbela za prenos znanja na kmetije in sleherni omogočila črpanje neposrednih plačil. Zavzel se je za javno dostopno kmetijsko svetovanje, ki je nujno, da bodo imeli kmetje možnost dostopati do znanja, ki ne bo vezano zgolj na komercialni interes ponudnikov repromateriala, opreme in storitev v kmetijstvu.

Nove naloge zahtevajo tudi več sredstev

»Položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Stroški so se v zadnjem letu zelo povečali, odkupne cene pri kmetih pa ne ali zelo malo. Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane. Zbornica na to vseskozi opozarja odločevalce, saj smo na prelomni točki, ko moramo v kmetijstvo vložiti več denarja,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

»Kmetom se postavljajo vse večje zahteve, zato vztrajamo pri tem, da je treba v drugem stebru za kmetijstvo nameniti več denarja. N

Nacionalna, trajnostno naravnana shema »Izbrana kakovost – Slovenija« poleg slovenskega izvora in višje kakovosti hrane, vključno z dodatnimi kontrolami, vsebuje tudi pomene, ki izkazujejo družbeno in okoljsko odgovornost. S celostno kampanjo želi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ozaveščati potrošnike, da z izbiro izdelkov z zaščitnim znakom 'Izbrana kakovost – Slovenija' uživajo preverjeno lokalno in kakovostno slovensko hrano ter podpirajo slovensko živilsko industrijo, kmetijstvo in podeželje.

Zaščitnega znaka za shemo 'izbrana kakovost – Slovenija' ni mogoče spregledati ali zamenjati z drugim simbolom. Rjavo-zeleni »smeško« je znan in dobro sprejet pri slovenskih potrošnikih. Pripis Slovenija pa zagotavlja, da je izdelek v celoti slovenski, pridelan in predelan v Sloveniji. Pri mesu, denimo, znak zagotavlja, da prihaja od živali, ki so bile v Sloveniji rojene in vzrejene. Mlečni izdelki iz kmečkih sirarn pa nosijo znak 'izbrana kakovost – Slovenija' s pripisom »Km

Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so storili korak naprej pri svojem izražanju nestrinjanja s sedanjimi razmerami na kmetijskih trgih. Ustanovili so namreč protestni odbor, saj se razmere na trgu v času od prvega opozorila niso spremenile oziroma uredile.

Protestni odbor bo vodil predsednik Roman Žveglič, v njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij. Prva naloga protestnega odbora bo oblikovanje protestnih zahtev in določitev načina delovanja.

Člani sveta so sprejeli tudi sklep, da KGZS nadaljuje z usklajevanjem vsebine predloga zakona o kmetijstvu in pri tem upošteva pripombe, ki so bile podane v razpravi na seji. V kolikor posamezne vsebine ne bodo usklajene z MKGP, je Svet KGZS zahteval, da se ti deli umaknejo iz predloga zakona za nadaljnjo obravnavo.

Svet KGZS prav tako ugotavlja, da nujno rabimo celovito zemljiško politiko, zato še naprej nasprotuje obravnavi predloga zakona o kmetijskih zemljiščih. Sklenili so, da KGZS prip