Marinka Marinčič KMEČKI GLAS

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (18)
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Plavec Joz
Boris Štamulak
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Flexo Eco
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Branko Gaber
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič

Kategorija: kmetijska.zemljišča

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Kmečka nafta in pluženje snega?
Kmetijska nafta in prevoz kmetijskih pridelkov?
Za rabo FFS naj bodo pravila enaka za vse
Poziv ekološkim pridelovalcem in predelovalcem
2 milijona za namakalne sisteme
Nova državna svetnika sta Anton Medved in Branko Tomažič
Spremembe pri vodenju registra kmetijskih gospodarstev
Cenik koruze
Aplikacija SOPOTNIK
Pričetek izplačevanja prvih subvencij OMD 2022
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1 maj
( 1 )
agra
( 1 )
ajda
( 2 )
akcije
( 1 )
analiza
( 1 )
APK
( 3 )
ARSKTRP
( 5 )
arso
( 1 )
asimina
( 1 )
balirka
( 1 )
bencin
( 1 )
biki
( 7 )
Bled
( 1 )
bolezni
( 4 )
BON21
( 1 )
bonton
( 1 )
Božič
( 3 )
breskve
( 4 )
brokoli
( 1 )
buče
( 1 )
čaj
( 1 )
čebele
( 8 )
čebula
( 4 )
cene
( 6 )
česen
( 8 )
covid19
( 2 )
cvetje
( 3 )
cviček
( 1 )
ČZS
( 1 )
darilo
( 1 )
davki
( 7 )
ddv
( 1 )
demenca
( 1 )
denar
( 3 )
detelja
( 1 )
divjad
( 5 )
domače
( 1 )
dpm
( 1 )
dražba
( 1 )
dren
( 1 )
drevesa
( 1 )
drobnica
( 11 )
drva
( 4 )
država
( 2 )
dubaj
( 1 )
edavki
( 1 )
EIP
( 1 )
Eko
( 1 )
evri
( 1 )
expo
( 1 )
Fendt
( 1 )
ffs
( 4 )
fižol
( 1 )
furs
( 5 )
gasilci
( 3 )
gnojila
( 3 )
gobe
( 2 )
govedo
( 10 )
Gozd
( 18 )
gozdovi
( 2 )
grozdje
( 4 )
GVŽ
( 1 )
gzs
( 1 )
higiena
( 1 )
hlevi
( 3 )
hmelj
( 1 )
Hrana
( 10 )
hren
( 1 )
hruške
( 4 )
izdelki
( 2 )
Izrael
( 3 )
izvoz
( 2 )
jablane
( 3 )
jabolka
( 8 )
Jagode
( 5 )
jajca
( 5 )
jaslice
( 1 )
ječmen
( 7 )
JOGURTI
( 1 )
judje
( 1 )
kače
( 1 )
Kapital
( 1 )
kava
( 2 )
KGZS
( 71 )
klobase
( 1 )
kmet
( 2 )
kmetija
( 8 )
kmetije
( 18 )
kmetje
( 60 )
kokoši
( 2 )
koline
( 5 )
kolobar
( 2 )
konji
( 6 )
KOPOP
( 3 )
koprena
( 1 )
korona
( 1 )
koruza
( 15 )
kosilo
( 1 )
košnja
( 4 )
kostanj
( 1 )
koze
( 4 )
Kozolci
( 2 )
kozolec
( 1 )
kraja
( 1 )
krave
( 7 )
krediti
( 1 )
kriza
( 2 )
krma
( 10 )
krompir
( 20 )
kruh
( 2 )
Krvavec
( 1 )
kuhanje
( 1 )
kuhinja
( 1 )
KULTURA
( 1 )
kviz
( 1 )
( 1 )
les
( 3 )
letina
( 1 )
lisice
( 1 )
Logar
( 1 )
lokalno
( 1 )
lovci
( 2 )
mačke
( 2 )
magna
( 1 )
maj
( 1 )
maline
( 7 )
maraton
( 1 )
Maribor
( 1 )
med
( 9 )
medved
( 1 )
meja
( 1 )
meso
( 7 )
Metlika
( 1 )
Metulji
( 1 )
MKGP
( 40 )
mladi
( 1 )
mleko
( 15 )
mlin
( 1 )
moka
( 3 )
molža
( 1 )
mop
( 2 )
nafta
( 7 )
nagrada
( 2 )
narava
( 2 )
neurje
( 2 )
njive
( 5 )
okolje
( 1 )
olje
( 2 )
oljke
( 3 )
OMD
( 16 )
oranje
( 4 )
orehi
( 1 )
otroci
( 1 )
Ovce
( 7 )
paprika
( 1 )
paša
( 4 )
pecivo
( 3 )
pelin
( 1 )
penine
( 1 )
pes
( 1 )
petje
( 1 )
Petrol
( 1 )
pijače
( 1 )
pirhi
( 2 )
pitanci
( 3 )
pivo
( 1 )
pkp10
( 3 )
PKP7
( 1 )
plača
( 1 )
planine
( 2 )
Plug
( 1 )
podpora
( 1 )
poletje
( 2 )
polži
( 1 )
pomlad
( 2 )
pomoč
( 16 )
ponikva
( 1 )
Ponudba
( 1 )
popusti
( 1 )
Posavje
( 1 )
potica
( 4 )
požar
( 2 )
pozeba
( 13 )
PRAŠIČI
( 10 )
Praznik
( 1 )
prodaja
( 2 )
prp
( 3 )
pšenica
( 17 )
Ptice
( 2 )
PUJSKI
( 1 )
radič
( 3 )
razpisi
( 1 )
razvoj
( 1 )
ribez
( 3 )
roboti
( 1 )
rožice
( 1 )
( 1 )
sadike
( 6 )
sadje
( 13 )
sajenje
( 1 )
salame
( 1 )
SEJEM
( 2 )
šeme
( 2 )
semena
( 6 )
seno
( 4 )
SETEV
( 2 )
sidg
( 1 )
šipek
( 1 )
sir
( 2 )
sirarna
( 1 )
škarpe
( 1 )
škoda
( 3 )
SKP
( 5 )
SKP EU
( 1 )
SKS
( 2 )
SKZ
( 1 )
slive
( 2 )
sls
( 2 )
smrt
( 2 )
SN SKP
( 1 )
soja
( 1 )
soki
( 1 )
solata
( 10 )
šopek
( 1 )
sorta
( 2 )
sorte
( 1 )
stroji
( 1 )
šunka
( 1 )
suša
( 7 )
svoboda
( 2 )
tajkuni
( 2 )
tatovi
( 1 )
tekma
( 1 )
teleta
( 1 )
telice
( 2 )
TNP
( 1 )
toča
( 1 )
tolmin
( 1 )
tolminc
( 1 )
toplota
( 1 )
traktor
( 6 )
traktorji
( 11 )
Trg
( 1 )
trgatev
( 3 )
triglav
( 2 )
trta
( 1 )
tujci
( 1 )
turisti
( 1 )
Turizem
( 2 )
ukrepi
( 2 )
ustava
( 1 )
varnost
( 3 )
varoja
( 1 )
vera
( 1 )
vinarji
( 2 )
vino
( 9 )
virus
( 1 )
virusi
( 2 )
Vlada
( 4 )
vloga
( 1 )
vloge
( 3 )
voda
( 2 )
volitve
( 6 )
vrhnika
( 1 )
Vrt
( 6 )
vrtnice
( 1 )
vrtnine
( 21 )
VRTOVI
( 1 )
zadruge
( 4 )
zdravje
( 9 )
zelenjava
( 33 )
zelje
( 1 )
Zemlja
( 1 )
žetev
( 6 )
zima
( 3 )
žita
( 7 )
znanost
( 1 )
ZSPM
( 1 )
ZZS
( 11 )
IŠČI PO ARHIVU
December 2022
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031

Aplikacija SOPOTNIK

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
24.11.2022 10:36 (Nov 24, 2022)

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) se je v letu 2020 odločila, da bo pristopila k razvoju novih tehnologij in aplikacij, ki jih omogoča uporaba satelitskih posnetkov Sentinel programa Copernicus.

Copernicus je program Evropske unije za opazovanje Zemlje in največji ponudnik vesoljskih podatkov na svetu. Usklajuje in upravlja ga Evropska komisija, infrastruktura vesoljske komponente pa je v pristojnosti Evropske vesoljske agencije.

Sateliti Sentinel programa Copernicus zagotavljajo pogoste in brezplačne posnetke srednjevisoke ločljivosti, zato njihova avtomatizirana obdelava skozi celotno rastno sezono omogoča na posameznih kmetijskih površinah identifikacijo pridelkov in spremljanje določenih kmetijskih praks, kot so oranje, spravilo pridelka in košnja.

Na osnovi Sentinel posnetkov je ARSKTRP v sodelovanju z zunanjim izvajalcem razvila spletno aplikacijo SOPOTNIK. Aplikacija SOPOTNIK vlagateljem zbirnih vlog omogoča vpogled v stanje prijavljenih kmetijskih površin

Kaj se je obljubljalo in kako je danes? Ojej!

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.11.2022 13:16 (Nov 23, 2022)

V Hočah so bila za gradnjo tovarne Magna pozidana najboljša kmetijska zemljišča z visoko bonitetno oceno, kakršnih je v Sloveniji le okrog 20 %. Kmečki glas in vse nevladne kmetijske organizacije smo takrat, pred več kot šestimi leti, opozarjali, da ko se zemljišča enkrat pozida, tam ni nikoli več pridelave hrane. 

A pri pogajanjih med državo in kmetijstvom je zmagala obljuba, da namerava avstrijski vlagatelj do leta 2023 zaposliti več kot 3000 ljudi. Za to investicijo Avstrijcev je Slovenija namenila tudi skoraj 17 mio € finančne spodbude.    

V teh letih ni bilo doseženih niti 10 odstotkov zaposlitev, okrog 160 delavcev je bilo od septembra letos na čakanju, konec novembra pa se vračajo na delo vsaj do praznikov. Kako bo z obratovanjem hoške lakirnice z letom 2023, še ni jasno, za kmetijska zemljišča pa lahko napišemo samo: Bilo je nekoč ... 

				Bilo je nekoč ...			Bilo je nekoč ...

Spremembe pri vodenju registra kmetijskih gospodarstev

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
16.11.2022 10:37 (Nov 16, 2022)

Letošnja sprememba Zakona o kmetijstvu prinaša nekaj novosti na področju vodenja registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Prav tako je v pripravi sprememba pravilnika o RKG, sporočajo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Podatki o nosilcu kmetijskega gospodarstva in članih kmetije

Upravne enote bodo pri vsaki spremembi podatkov o zemljiščih od nosilca, ki ni lastnik zemljišč, tudi če gre za lastništvo družinskih članov, zahtevale, da priloži dokazilo o pravici do uporabe zemljišč, npr. zakupno pogodbo ali soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

V RKG se po 31. 12. 2022 pri kmetiji ne bo več vodil podatek o namestniku nosilca. V primeru smrti nosilca se kmetija prenese na novega nosilca s soglasjem večine oseb, ki so na smrtovnici navedene kot dediči. V ostalih primerih prenosa kmetije (prodaja, zakup, dedovanje ali podobni pravni posel) mora novi nosilec pridobiti pravico do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmeti

Agrofotovoltaika - prostostoječa fotovoltaika na kmetijskem zemljišču

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
24.05.2022 12:14 (May 24, 2022)

Proizvodnja električne energije na površinah, kjer se izvaja kmetijska dejavnost, na nek način pomeni simbiozo dveh dejavnosti.

Paneli so postavljeni navpično ali ležeče ter dajejo senco. Kot pravi Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je posredoval fotografiji, po vsem svetu obstajajo številni projekti, ki preverjajo različne intenzivnosti senčenje kmetijskih rastlin (in zaščite).

Dvojna raba kmetijskih zemljišč sicer ni na preveč dobrem glasu.

Tudi pri nas v Sloveniji imamo že nekaj agrofotovoltaike (prostostoječe fotovoltaike na kmetijskem zemljišču).

Izkušnje s fotovoltaiko, prikazano na slikah iz Velbane gorce in Vrenske gorce, so pozitivne!

5000 €/ha za odpravo zaraščanja

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
06.05.2022 11:35 (May 06, 2022)

Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela.

Objavljeni javni razpis kmetijskega ministrstva upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev proračuna RS, in sicer za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot 1410 ‑ zemljišče v zaraščanju, 1500 ‑ drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd.

Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 5000 €/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju oziroma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje.

Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površi

Subvencije – bolj cokla kot napredek?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
31.03.2022 11:11 (Mar 31, 2022)

"Subvencije postajajo z vidika zemljiške in kmetijske politike vse bolj cokla kot napredek. Dokler subvencij ne bo dobil samo tisti, ki zemljo sam obdeluje, in ne tisti, ki je samo zemljiškoknjižni lastnik, zemlje pa ne obdeluje, subvencije ne pomenijo napredka," poudarja kmet Anton Jakopič iz Podpeči, Videm-Dobrepolje.

Kmetijske subvencije pri drugih slojih prebivalstva ustvarjajo vtis, kot da kmetje živijo samo od subvencij. Pravzaprav je žalostno, da obstaja tak sistem, da morajo kmetje ob poštenem in trdem delu dobivati subvencije, namesto da bi dobili pošteno plačilo za svoje delo.

Z vidika poseljenosti prostora je seveda smotrno, da bi obstajala tudi neka omejitev lastništva ali obdelovalnih površin, ker bomo sicer lahko padli v drugo skrajnost velikih kmetijskih podjetij, kjer bo delala tuja delovna sila, prostor pa se bo še naprej praznil ali pa bo poseljen z ljudmi iz celega sveta. Ne vem, če je to smiselno.

To sem razmišljal ob polemikah, ki so se odvijale okoli razdelitve

Prav je, da kmetje kupujejo kmetijsko zemljo

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
24.03.2022 11:52 (Mar 24, 2022)

"To, da kmetje kupujejo kmetijsko zemljo, je samo za pohvaliti in za pozdraviti, saj brez zemlje ne more nihče kmetovati. Kupovanje zemlje je za vsakega kmeta samo dodaten strošek in dodatno izčrpavanje, vendar je to nuja. Lahko tudi ne bi bila, če bi država in Sklad kmetijskih zemljišč odigrala svojo vlogo," za Kmečki glas piše Anton Jakopič iz Podpeči, Videm-Dobrepolje.

Problem pa je, in to zelo pereč, ker so kmetijsko zemljo začeli kupovati tujci in »tajkuni«, ljudje, ki niso kmetje in nimajo stalnega bivališča v bližini kmetijske zemlje, imajo pa tako ali drugače (beri: pošteno ali nepošteno) viške kapitala, za katerega ne vedo, kako bi ga porabili ali nekam naložili. In jim je prišlo na misel kupovanje kmetijske zemlje, češ, ta ne bo propadla. Ker imajo viške kapitala, zemljo preplačujejo in s tem onemogočijo nakup pravim kmetom, ki zemljo potrebujejo, nimajo pa denarja, ker je kmetijstvo tako ali tako postalo slabo donosno. Ti bogati kupci bodo zemljo seveda prodali naprej po vi

Zaščita kmetijskih zemljišč mora biti nacionalna prioriteta

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.03.2022 08:36 (Mar 23, 2022)

"Najpomembnejša tema na področju našega kmetijstva je zaščita kmetijskih zemljišč in gospodarjenje z njimi. Kmetijska zemlja bi morala biti stoodstotno zaščitena in konec," za Kmečki glas piše kmet Anton Jakopič iz Podpeči, Videm-Dobrepolje. 

Apetiti po kmetijski zemlji so v zadnjem času vse hujši. Obrtne cone, stanovanjske soseske, vse bi radi gradili na kmetijskih zemljiščih. Kot po pravilu so vsi trgovski centri zgrajeni na ravnih kmetijskih površinah. Nisem še videl, da bi bil kakšen trgovski center zgrajen kje v bregu ali na kakšni kamniti površini.

Najbolj paradoksalno je, da so na kmetijskih površinah zgrajeni domala vsi prehrambni trgovski centri, ki v 80 % prodajajo uvoženo hrano, pri nas pa zaradi nekonkurenčnosti dnevno propadajo kmetije ob manj kot 50 % samooskrbi.

NE obrtnim conam in stanovanjskim soseskam na kmetijski zemlji

Kaj to pomeni za našo prehransko varnost, se ob svetovnih dogodkih, ki se dogajajo okoli nas, res lahko resno vprašamo. Obrtnih con imamo v Sloveni

Na mojem zemljišču se gradi kolesarska pot - kakšne pravice imam?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
09.03.2022 08:23 (Mar 09, 2022)

Lokalne skupnosti pogosto načrtujejo trase javne infrastrukture (ceste, kolesarske poti …) po zasebnih zemljiščih. Na izobraževanju, ki ga pripravljajo na KGZS, bodoo predstavili postopke in pravice lastnikov zemljišč, ki se znajdejo v takem položaju.

Predavanje bo v četrtek, 10. marca, ob 10. uri.

Na spletnem izobraževanju bodo predstavili, kdaj in kako lahko lastniki zemljišč vplivajo na obseg posega v njihovo lastninsko pravico, kakšen je postopek, ko se sklepa pogodba namesto razlastitve, kako poteka razlastitev, kako je s plačilom odškodnine in kakšne so možnosti za nadomestno zemljišče.

Poskušali bodo odgovoriti tudi na vprašanja lastnikov zemljišč.

Ko je posameznik seznanjen s postopki in pravicami, se bolje znajde v položaju, ko se zaradi javnega interesa poseže v njegovo lastninsko pravico. Zato vabijo lastnike zemljišč, da jim prisluhnejo in dobijio odgovore na dileme in konkretne težave.
 
Predavanje bo v četrtek, 10. marca, ob 10. uri. Dvourno spletno izobraževanje bo pot

Denar bo nakazan okrog 15. aprila

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
08.03.2022 08:09 (Mar 08, 2022)

Zaradi posledic vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil imajo nosilci kmetijskih gospodarstev povečane stroške v kmetijski pridelavi, zato so upravičeni do enkratnega finančnega nadomestila.

"Posebej poudarjamo, da upravičencem ne bo potrebno pošiljati vlog na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Informativne odločbe bodo nosilcem izdane glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. S tem bomo administrativno razbremenili številne prejemnike pomoči. Plačilo je predvideno okrog 15. aprila 2022," sporočajo s kmetijskega ministrstva.

Pomoč bo dodeljena v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča glede na vrsto dejanske rabe, in sicer za trajno travinje 49 €/ha, trajne nasade 138 €/ha ter orna zemljišča 105 €/ha. Največja skupna upravičena površina je 100 ha.

Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo za leto 2021. Gre za splošen ukrep, za katerega bodo upravičena vsa kmetijska gospodarstva, tudi tista, ki se ukvarjajo z dopoln

Vroča tema: krčitve gozdov v okolici Kranja

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
29.07.2021 08:20 (Jul 29, 2021)

Leta 1875 je bila gozdnatost Slovenije 36,5 % in se je pozneje le povečevala do sedanjih 58 %. Tako je Slovenija na četrtem mestu po gozdnatosti v Evropi. Ali boste v občinah, kjer imajo gozdnatost nižjo od 40 %, ukazali pogozdovanje, sprašuje Janez Zmrzlikar iz Hrastja pri Kranju ter odgovarja na pismo, ki je bilo objavljeno v 25. št. Kmečkega glasa- Obenem še enkrat utrjuje stališča kmetov, ki jim ni dovoljeno krčenje gozdov za kmetijske namene.

Spoštovani gospod Logar,

naše aktivnosti so povezane z izpostavitvijo neenakosti pri obravnavi posegov v gozdni prostor. Niste ali pa nočete razumeti bistva članka. Naj povem, da težava ni v zavračanju krčitev gozdov na Kranjskem polju, temveč neenaka obravnava. Dovoljevali ste pozidavo oz. krčitve za gospodarstvo, za kmetijstvo pa ne! In vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Na oglasni deski Upravne enote Kranj je bila objavljena ponudba, v kateri so se prodajala kmetijska in gozdna zemljišča po ceni 120 evrov/m2 in je bil kupec znan (ponu

Zbornica ustanovila protestni odbor

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
22.02.2021 08:53 (Feb 22, 2021)

Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so storili korak naprej pri svojem izražanju nestrinjanja s sedanjimi razmerami na kmetijskih trgih. Ustanovili so namreč protestni odbor, saj se razmere na trgu v času od prvega opozorila niso spremenile oziroma uredile.

Protestni odbor bo vodil predsednik Roman Žveglič, v njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij. Prva naloga protestnega odbora bo oblikovanje protestnih zahtev in določitev načina delovanja.

Člani sveta so sprejeli tudi sklep, da KGZS nadaljuje z usklajevanjem vsebine predloga zakona o kmetijstvu in pri tem upošteva pripombe, ki so bile podane v razpravi na seji. V kolikor posamezne vsebine ne bodo usklajene z MKGP, je Svet KGZS zahteval, da se ti deli umaknejo iz predloga zakona za nadaljnjo obravnavo.

Svet KGZS prav tako ugotavlja, da nujno rabimo celovito zemljiško politiko, zato še naprej nasprotuje obravnavi predloga zakona o kmetijskih zemljiščih. Sklenili so, da KGZS prip

Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
12.11.2020 12:14 (Nov 12, 2020)

Predlog šestega protikoronskega zakona na področju kmetijstva med drugim prinaša finančna nadomestila zaradi izpada dohodka v kmetijskih gospodarstvih in kritje stroškov odsotnosti zaposlenih v mesnopredelovalni industriji, je poudaril kmetijski minister dr. Jože Podgoršek. 

Predvidena je tudi ponovna pomoč vinskemu sektorju z že znanimi ukrepi. Pri finančnih nadomestilih gre za nadomestila za tiste sektorje, kjer bo padec dohodka presegel 30 odstotkov.

Za uveljavljanje pomoči so uvedene poenostavitve, saj bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja večino podatkov pridobila iz uradnih evidenc. Upravičenci bodo pregledali informativne izračune in nanje lahko odreagirali.

Brezplačni zakup zaraščenih zemljišč

Pomemben ukrep v PKP 6 je tudi brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti države, večino kmetijskih zemljišč sicer uspešno odda v zakup, kmetijska zemljišča v zaraščan

Cene in zakupnine za njive in travnike

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
21.10.2020 09:52 (Oct 21, 2020)

Povprečna cena njiv, ki so bile v Sloveniji prodane v letu 2019, je znašala 18.750 evrov za hektar, povprečna cena prodanih trajnih travnikov in pašnikov pa dobrih 18.000 evrov za hektar. Takšni so podatki Statističnega urada RS.

Na ravni kohezijskih regij je bila v vzhodni Sloveniji povprečna cena prodanih njiv 16.253 evrov za hektar, v zahodni Sloveniji pa 32.333 evrov za hektar.

Povprečna cena trajnih travnikov in pašnikov v Sloveniji, ki so bili prodani v letu 2019, je znašala 18.015 evrov za hektar. V vzhodni Sloveniji je bila povprečna cena prodanih trajnih travnikov in pašnikov 14.475 evrov za hektar, v zahodni Sloveniji pa 24.317 evrov za hektar. 

Povprečna letna zakupnina za njive ter trajne travnike in pašnike je v 2019 na ravni Slovenije znašala 141 evrov za hektar.

V vzhodni Sloveniji je bilo treba za zakup enega hektarja omenjenih kmetijskih zemljišč plačati povprečno 133 evrov, v zahodni Sloveniji pa 162 evrov.

 

Brezplačen zakup kmetijskih zemljišč

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
14.06.2020 11:18 (Jun 14, 2020)

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2020 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:

- 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju,

- 1500 - drevesa in grmičevje ali

- 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

Doba zakupa iz tega člena traja 10 let. 

Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v roku enega leta ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.

Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup.

Sklad bo za zemljišča, zajeta v seznam, sprožil postopek oddaje v zakup na lastno iniciativo, ali na predlog fizične oziroma pravne osebe, ki bo izkazala interes za brezplačen zakup.

Oddaja v zakup poteka prek objave ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti. Ob prosti brezplačni površini bo Sklad hkrati ponudil v zakup tudi preostalo prosto površino

Koliko se lahko zasluži s pridelavo čebule?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
16.04.2020 08:06 (Apr 16, 2020)

Poraba zelenjave v Sloveniji je v letu 2018 znašala skupaj 245.840 ton, od tega smo je pridelali doma dobrih 100 tisoč ton in uvozili precej preko 150 tisoč ton. Stopnja samooskrbe je znašla nekako 40 odstotkov.

V navedenem letu je bila tržna pridelava čebule na 252 hektarjih površin, povprečni pridelek pa je znašal 25,8 tone na hektar. Ob predpostavki, da smo za domači trg potrebovali 16.221 ton čebule, bi potencialno morali pridelavo načrtovati na 628 hektarjih površin, da bi dosegli samooskrbo s čebulo.

Povprečna potrošnja zelenjave na prebivalca v zadnjih letih narašča in po podatku za leto 2018 znaša 111,41 kg zelenjave na prebivalca.

Pomemben del pridelave zelenjave predstavlja pridelava čebule, ki ima v Sloveniji skozi zgodovino bogato tradicijo, posebej na območju Ptujskega polja, kjer pridelujejo tudi zaščiteno sorto ptujski luk.

Pridelava čebule se je v zadnjih 10 letih razširila. V letu 2018 je bila po podatkih Statističnega urada pridelava čebule na 433 ha površin, od t

Koruza

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
03.03.2020 12:00 (Mar 03, 2020)

Koruza je poljščina, ki jo v Sloveniji najpogosteje pridelujemo. Njen delež v setveni strukturi se je v zadnjih letih ustalil na okrog 40 odstotkih njiv, kar znaša okoli 68 tisoč hektarjev. Zaradi tega je pogosto vprašanje glede precejšnje zastopanosti koruze na njivah, kar je rezultat usmerjenosti slovenskega kmetijstva v živinorejo, kjer prevladujoče manjše in srednje kmetije dosegajo večjo dodano vrednost pri kmetovanju. Posledica te usmerjenosti je potreba po zagotavljanju krme, na drugi strani pa dobra samooskrba z mlekom, mesom, jajci itd. Ker so za zagotavljanje krme slovenske kmetije pogosto omejene z zemljišči, poskušajo na teh zemljiščih pridelati kar največ. Pri tem je koruza v našem prostoru rastlina, s katero na najučinkovitejši in stroškovno najugodnejši način pridelamo največjo količino energije na enoto površine. Zapisano drugače, z nobeno drugo rastlinsko vrsto v normalnih pogojih pridelave ne moremo pridelati toliko energije na enoto površine ter tako poceni in enosta

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj