Marinka Marinčič KMEČKI GLAS

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (18)
Boris Štamulak
Geza Grabar
Flexo Eco
Leon Kralj
Bojana Jerina
Karmen Gostinčar
Alen Osenjak
Branko Gaber
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič

Kategorija: meso

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

18.540 kmetij smo izgubili v 20 letih
Zaradi jelenov 30.000 krav dojilj manj!
Vinogradniki, bodite pozorni na zlato trsno rumenico
Cvetoči kozolec
Varstvo jagodičastega sadja
Krvavice
Rekordni stroški pridelave pšenice letine 2022
Rejci krškopoljskih prašičev zaščiteni pred potvorbami
Janku Mazeju v slovo so zapele motorke
Z njivsko preslico do zdravih rastlin in pridelkov
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1 maj
( 1 )
ajda
( 2 )
akcije
( 1 )
analiza
( 1 )
APK
( 3 )
ARSKTRP
( 3 )
arso
( 1 )
asimina
( 1 )
balirka
( 1 )
bencin
( 1 )
biki
( 6 )
Bled
( 1 )
bolezni
( 4 )
BON21
( 1 )
bonton
( 1 )
Božič
( 3 )
breskve
( 4 )
brokoli
( 1 )
buče
( 1 )
čaj
( 1 )
čebele
( 7 )
čebula
( 4 )
cene
( 6 )
česen
( 7 )
covid19
( 2 )
cvetje
( 3 )
cviček
( 1 )
ČZS
( 1 )
darilo
( 1 )
davki
( 6 )
ddv
( 1 )
demenca
( 1 )
denar
( 2 )
detelja
( 1 )
divjad
( 4 )
domače
( 1 )
dražba
( 1 )
dren
( 1 )
drevesa
( 1 )
drva
( 3 )
država
( 2 )
dubaj
( 1 )
edavki
( 1 )
EIP
( 1 )
evri
( 1 )
expo
( 1 )
Fendt
( 1 )
ffs
( 2 )
fižol
( 1 )
furs
( 4 )
gasilci
( 2 )
gnojila
( 3 )
gobe
( 1 )
govedo
( 5 )
Gozd
( 12 )
gozdovi
( 1 )
grozdje
( 4 )
GVŽ
( 1 )
gzs
( 1 )
higiena
( 1 )
hlevi
( 2 )
hmelj
( 1 )
Hrana
( 7 )
hren
( 1 )
hruške
( 4 )
izdelki
( 2 )
Izrael
( 3 )
izvoz
( 2 )
jablane
( 3 )
jabolka
( 7 )
Jagode
( 5 )
jajca
( 3 )
jaslice
( 1 )
ječmen
( 6 )
JOGURTI
( 1 )
judje
( 1 )
kače
( 1 )
Kapital
( 1 )
kava
( 2 )
KGZS
( 40 )
klobase
( 1 )
kmet
( 2 )
kmetija
( 7 )
kmetije
( 12 )
kmetje
( 31 )
kokoši
( 2 )
koline
( 4 )
kolobar
( 2 )
konji
( 4 )
KOPOP
( 3 )
koprena
( 1 )
korona
( 1 )
koruza
( 11 )
kosilo
( 1 )
košnja
( 4 )
kostanj
( 1 )
koze
( 3 )
Kozolci
( 1 )
kozolec
( 1 )
kraja
( 1 )
krave
( 5 )
krediti
( 1 )
kriza
( 2 )
krma
( 7 )
krompir
( 18 )
kruh
( 2 )
Krvavec
( 1 )
kuhanje
( 1 )
kuhinja
( 1 )
KULTURA
( 1 )
( 1 )
les
( 3 )
letina
( 1 )
lisice
( 1 )
Logar
( 1 )
lokalno
( 1 )
lovci
( 2 )
mačke
( 2 )
maj
( 1 )
maline
( 7 )
med
( 9 )
medved
( 1 )
meja
( 1 )
meso
( 7 )
Metulji
( 1 )
MKGP
( 19 )
mladi
( 1 )
mleko
( 14 )
mlin
( 1 )
moka
( 3 )
molža
( 1 )
mop
( 2 )
nafta
( 4 )
nagrada
( 2 )
narava
( 2 )
neurje
( 1 )
njive
( 5 )
okolje
( 1 )
olje
( 2 )
oljke
( 3 )
OMD
( 12 )
orehi
( 1 )
otroci
( 1 )
Ovce
( 6 )
paprika
( 1 )
paša
( 4 )
pecivo
( 3 )
pelin
( 1 )
penine
( 1 )
pes
( 1 )
petje
( 1 )
Petrol
( 1 )
pijače
( 1 )
pirhi
( 2 )
pitanci
( 3 )
pivo
( 1 )
pkp10
( 3 )
PKP7
( 1 )
plača
( 1 )
planine
( 2 )
podpora
( 1 )
poletje
( 2 )
polži
( 1 )
pomlad
( 2 )
pomoč
( 11 )
ponikva
( 1 )
Ponudba
( 1 )
popusti
( 1 )
Posavje
( 1 )
potica
( 4 )
pozeba
( 13 )
Praznik
( 1 )
prodaja
( 2 )
prp
( 3 )
pšenica
( 13 )
Ptice
( 1 )
PUJSKI
( 1 )
radič
( 3 )
razpisi
( 1 )
razvoj
( 1 )
ribez
( 3 )
roboti
( 1 )
rožice
( 1 )
( 1 )
sadike
( 6 )
sadje
( 13 )
sajenje
( 1 )
salame
( 1 )
SEJEM
( 2 )
šeme
( 2 )
semena
( 5 )
seno
( 2 )
SETEV
( 1 )
sidg
( 1 )
šipek
( 1 )
sir
( 1 )
sirarna
( 1 )
škarpe
( 1 )
škoda
( 3 )
SKP
( 4 )
SKP EU
( 1 )
SKS
( 2 )
SKZ
( 1 )
slive
( 2 )
sls
( 2 )
smrt
( 1 )
SN SKP
( 1 )
soja
( 1 )
soki
( 1 )
solata
( 10 )
šopek
( 1 )
sorta
( 2 )
sorte
( 1 )
šunka
( 1 )
suša
( 3 )
tajkuni
( 2 )
tatovi
( 1 )
teleta
( 1 )
telice
( 2 )
TNP
( 1 )
toča
( 1 )
toplota
( 1 )
traktor
( 4 )
Trg
( 1 )
trgatev
( 2 )
triglav
( 2 )
trta
( 1 )
tujci
( 1 )
Turizem
( 2 )
ukrepi
( 2 )
ustava
( 1 )
varnost
( 2 )
varoja
( 1 )
vera
( 1 )
vinarji
( 2 )
vino
( 6 )
virus
( 1 )
virusi
( 2 )
Vlada
( 2 )
vloga
( 1 )
vloge
( 3 )
voda
( 2 )
volitve
( 6 )
vrhnika
( 1 )
Vrt
( 4 )
vrtnice
( 1 )
vrtnine
( 18 )
VRTOVI
( 1 )
zadruge
( 3 )
zdravje
( 8 )
zelenjava
( 30 )
zelje
( 1 )
Zemlja
( 1 )
žetev
( 3 )
zima
( 2 )
žita
( 3 )
ZSPM
( 1 )
ZZS
( 7 )
IŠČI PO ARHIVU
Julij 2022
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Rejci krškopoljskih prašičev zaščiteni pred potvorbami

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.06.2022 09:37 (Jun 23, 2022)

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Pasmo so ohranile štiri reje in od teh so se plemenske živali razširile po celotni Sloveniji.

Če obstaja dvom, da meso, mesni izdelek ali jed izvira iz prašičev pasme krškopoljski prašič, je to možno preveriti.

Pasmoakrškopoljski prašič je bila razširjena že v 19. stoletju, njen stalež pa je začel upadati ob uvajanju belih pasem prašičev. Od leta 1974 je bila reja merjascev krškopoljske pasme prepovedana, saj je bilo ukinjeno zadnje vzrejališče merjascev. Z merjasci, ki niso bili rodovniški, pa se ni smelo pripuščati. Vseeno pa so rejci Ivanšek (prej Baznik), Lipičar, Kranjec in Ložar (prej Jamnik) pasmo ohranili in se vključili v vodenje rodovništva.

Iz izvornih kmetij so se plemenske živali razširile na 100 kmetij po celotni Sloveniji. Trenutno je v kontroli prireje približno 500 plemenskih svinj in 70 merjascev te pasme. Posebna prednost pasme je za prehrano človeka ugodnejše razmerje med omega 3 in 6 mašč

Trajnostno krmljenje prašičev

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
15.02.2022 13:30 (Feb 15, 2022)

Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenj

Trg rdečega mesa se lomi na plečih rejcev

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
16.04.2021 09:06 (Apr 16, 2021)

Ustanovne seje strokovnega odbora za goveje meso pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so se udeležili člani odbora: Dominik Čevka, Danilo Fišer, Anton Ilc, Marija Klančnik, Dean Kokot, Urban Kramberger, Marjan Kramberger, Dejan Kuhar, Ciril Peternel in Gregor Ročnik. Za predsednika je bil izvoljen Dean Kokot in za podpredsednika Gregor Ročnik, strokovni tajnik pa je Jernej Vrtačnik. Ta je prisotne seznanil s stanjem v sektorju govejega mesa v Sloveniji in EU. Prisotni so po opravljeni predstavitvi razpravljali o ukrepih, potrebnih za dvig odkupnih cen goveda, o pridelavi kakovostne osnovne krme in morebitnih spremembah specifikacije Izbrana kakovost.

Dejan Kuhar je izpostavil, da kriza traja že od leta 2019 in da obstajajo vzvodi, s katerimi bi lahko izšli iz krize. Rejci so deležni pritiskov tako s strani domačih kot tujih odkupovalcev. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da vidi težave v živilsko-predelovalni industriji in pri trgovcih. Prisotni so razpravljali tudi

Kakovost govedi in tehtanje na klavni liniji

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
05.05.2020 10:15 (May 05, 2020)

Upoštevaje trenutno najpogosteje uporabljeno shemo za določanje plačilnih razredov se stopnji 2 in 3 smatrata kot primerni zamaščenosti in sta kot taki zaželeni. V kombinaciji z mesnatostjo slaba zamaščenost (stopnja 1) in prekomerna zamaščenost (stopnji 4 in 5) pomenita uvrstitev v nižje plačilne razrede. 

Strokovni prispevek o ocenjevanju klavne kakovosti govedi je za Kmečki glas napisal Stanislav Bradeško.

V povezavi s ključnima kriterijema ocenjevanja, to sta mesnatost in zamaščenost, je potrebno poudariti, da v Sloveniji že vrsto let uporabljamo tudi podrazrede (označene s »+« in »–«), ki v zakonodaji Evropske unije sicer niso obvezni, lahko pa se za njihovo uporabo odloči posamezna država članica.

Uporaba podrazredov pomeni, da je oznaki, ki določa razred mesnatosti ali zamaščenosti trupa, spredaj dodan še plus, če sta mesnatost ali zamaščenost trupa nekoliko boljši od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v višji razred, ali pa spredaj dodan minus, če sta mesna

Kmetje sporočajo: odkupne cene živine so vsak dan nižje

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
08.04.2020 15:18 (Apr 08, 2020)

Bralci Kmečkega glasa nam sporočajo, da odkupne cene za različne kategorije govedi padajo iz dneva v dan.

Če so bile cene še v ponedeljek, 6. aprila, od 3,10 do 3,15 evra za kilogram mesa za bike do 24 mesecev starosti, so dva dni pozneje že 2,90 evra za kilogram mesa. Če živino sploh kdo hoče odkupiti.

Kmet iz vzhodne Slovenije je sporočil, da mora nujno prodati več bikov, ki bodo sicer starejši od 24 mesecev, toda med vsemi klavnicami bi jih lahko oddal samo v eno (precej oddaljeno), in sicer po 2,90 evra za kg mesa. Zato težko posluša poudarjanje samooskrbe in lokalne hrane. Dodaja, da v mesnici pa ni prodajna cena nič nižja.

Drugi kmet je doma iz okolice Pivke. Njegova zgodba je naslednja: nedavno si je zlomila nogo sicer povsem zdrava krava in potreben je bil nujen zakol v klavnici. Krava je imela 393 kg mesa, ki ga ni maral noben mesar niti zastonj. Lastnik si je vzel iz klavnice 30 kg mesa za svoje potrebe, za vse ostalo meso pa se je javil nekdo, ki ga bo porabil kot krmo za

Koliko živine čaka na odkup?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
07.04.2020 15:03 (Apr 07, 2020)

Po zadnjih podatkih, ki jih je zbrala Zadružne zveze Slovenije od svojih članic,  na odkup čaka precej vzrejene živine, in sicer.

- 2.100 bikov do 30 mesecev,

- 300 bikov nad 30 mesecev,

- 160 telet za zakol,

- 300 krav,

- 4.100 prašičev,

- 815 jagnjet,

- 510 telic nad 24 do 30 mesecev.

Stanje se poslabšuje, vedno večji je pritisk na zniževanje cene, zato ZZS predlaga interventni odkup po primernih cenah in takojšnjo prekinitev uvoza govejega mesa v Slovenijo.

Kot nam sporočajo bralci Kmečkega glasa, je odkupna cena za bike padla na 3 evre za kilogram mesa. Nekateri pravijo, da jih po tej ceni niti ne bodo prodajali.  

Prašičereja ali prireja mleka?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
10.03.2020 07:52 (Mar 10, 2020)

Če imamo pred sabo analizo prireje mleka iz Kmečkega glasa št. 8 in tokratno analizo prireje prašičjega mesa, se lahko zgolj na podlagi številk lotimo tudi primerjave med panogama. To ni hvaležno početje, kajti vsaka od omenjenih panog ima svoje specifike, tudi vložki v delovno intenzivnost so za enak učinek različni.

Od leta 1991 do danes je kmet dobil za 100 litrov mleka dobrih 30 % nafte manj, prašičerejec pa za 100 kg klavne mase 50 % manj nafte.

Vas zanima primerjava zaslužka pri prireji mleka v času ene laktacije s prirejo prašičjega mesa v istem času? Berite Kmečki glas (11. marec 2020).

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj