Škoda po suši 2022 bo znana šele potem, ko bodo statistiki podali podatke o pridelavi in prireji za lansko leto. Šele potem bo Vlada lahko sklepala glede pomoči kmetom iz proračunske rezerve.

Škoda po suši 2022 je bila ocenjena na 89 milijonov evrov. Z namenom pomoči živinorejskim kmetijam je Vlada doslej potrdila samo oceno izpada krme in izdala odlok o finančni pomoči de minimis, ki je bila kmetom izplačana v višini cca 4,5 milijona evrov. 

To je seveda bistveno premalo glede na škodo, ki jo je kmetom povzročila lanska izjemna suše. Koliko pomoči bodo pridelovalci in rejci dobili iz proračuna, pa se še ne ve.

Konec septembra je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izdala odločbe glede izjemne izravnalne pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov - za t.i. pomoč za mleko. A večje število zahtevkov je bilo zavrnjenih.

Odlok o izjemni izravnalni pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov določa, da je do pomoči upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega krave molznice so v zahtevanem obdobju vključene v kontrolo kakovosti in količine prireje mleka. Tiste kmetije, ki niso vključene v t. i. A kontrolo, pa so v zahtevanem obdobju morale imeti najmanj dve kravi in vsaj eno oddajo mleka.

Iz tega je bil razviden namen, da se pomoč za mleko dodeli čim širšemu krogu upravičencev. Že sam pogoj, ki določa spodnjo mejo števila krav molznic, kaže na pripravljenost, da se pomoč razdeli čim širše. V postopkih odločanja pa je prišlo do drugačne interpretacije ter posledično do izdaje zavrnilnih odločb.

Gre za manjše kmetije, ki obdelujejo manj kot 10 hektarov njiv in dobivajo plač

Potem ko so kmetje dobili t.i. finančno pomoč zaradi visokih cen energentov, so številni izrazili razočaranje nad zares skromnimi prejemki.

Eni jezni pravijo, da je to sramota, pesek v oči in norčevanje države iz kmetov.

"Pri litru nafte država pokasira z vsemi dajatvami blizu 1 €, kmetom pa se dodeli miloščino," je dejal eden od njih. Drugi pa dodal, da 185 € za 30 hektarjev njiv ni niti miloščina.

"V Sloveniji je tako, da so pridni tepeni, ostalim pa se daje potuha!" In teh ostalih je vse več, zato je treba po pridnih kmetih vse bolj udrihati: "Marsičemu se moramo odpovedati v korist kmetovanja, medtem ko eni znajo samo vse štiri dati od sebe."

In še eno mnenje: "Govori se o velikih zneskih, do pomoči potrebnih pa pridejo samo drobtinice. Ljudje pa so še kar naprej tiho in verjamejo ..."   

Agencija za kmetijske trge izdaja odločbe za finančno nadomestilo zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo. Skupaj bo izdanih 19.644 informativnih odločb in izplačanih 2.148.000 evrov. 

Upravičenec do finančnega nadomestila je nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega je kmetijsko gospodarstvo nekrivdno zašlo v težak finančni položaj zaradi visokih cen energentov.

Izpolnjevati mora naslednje pogoje:

- je v letu 2022 oddal zbirno vlogo, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022, kjer ima prijavljena zemljišča dejanske rabe grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
- je za leto 2021 je prejel vračilo trošarine za kmetijsko mehanizacijo, skladno z zakonom o trošarinah  in pravilnikom o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (vračilo trošarine za leto 2021 je lahko prejel tudi  član kmetije

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je pričela z izdajo informativnih odločb za finančno nadomestilo zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo.

Skupaj bo izdanih 36.722 informativnih odločb in izplačanih 15 milijon evrov. Upravičenci bodo sredstva prejeli v drugi polovici septembra.

Upravičenec do finančnega nadomestila je nosilec, katerega kmetijsko gospodarstvo je nekrivdno zašlo v težak finančni položaj zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala.

Izpolnjevati mora tudi naslednje pogoje:

- v letu 2022 je oddal zbirno vlogo, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022,
- v zbirni vlogi ima prijavljena zemljišča dejanske rabe grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
- za nakazilo dodeljenih sredstev ima odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu,
- na dan uveljavitve odloka ozi

Vsa kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju: KMG), ki zaradi posledic suše ne morejo izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe kmetijske politike, ki so jih prijavila na zbirni vlogi za leto 2022 oziroma v vlogi na javni razpis, morajo sporočiti višjo silo, medtem ko dodatna dokazila za sušo niso potrebna, razen predpisane evidence o delovnih opravilih za ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljevanju: KOPOP) in ekološko kmetovanje (v nadaljevanju: EK) ter v primeru drugih nepovršinskih ukrepov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 ali Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, izvedenih na podlagi objavljenih javnih razpisov (v nadaljevanju: nepovršinski ukrepi programa razvoja podeželja).

V nadaljevanju je obrazloženo, kdaj in kako uveljavljati primer višje sile zaradi suše.

Nosilec KMG mora sporočiti višjo silo le v primeru, ko zaradi suše oziroma njenih posledic ne more izpolniti zahtev ali obveznosti za ukrepe,

Zaradi posledic vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil imajo nosilci kmetijskih gospodarstev povečane stroške v kmetijski pridelavi, zato so upravičeni do enkratnega finančnega nadomestila.

"Posebej poudarjamo, da upravičencem ne bo potrebno pošiljati vlog na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Informativne odločbe bodo nosilcem izdane glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. S tem bomo administrativno razbremenili številne prejemnike pomoči. Plačilo je predvideno okrog 15. aprila 2022," sporočajo s kmetijskega ministrstva.

Pomoč bo dodeljena v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča glede na vrsto dejanske rabe, in sicer za trajno travinje 49 €/ha, trajne nasade 138 €/ha ter orna zemljišča 105 €/ha. Največja skupna upravičena površina je 100 ha.

Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo za leto 2021. Gre za splošen ukrep, za katerega bodo upravičena vsa kmetijska gospodarstva, tudi tista, ki se ukvarjajo z dopoln

Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19 je podlaga za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije.

PKP 10 tako poleg solidarnostnega dodatka za upokojence, katerih pokojnina znaša manj kot 714 €, ponovno uvaja pomoč podeželju v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka, ki bo izplačan nosilcem ali članom kmetije, ki so dopolnili 65 let, imajo stalno prebivališče v RS in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence. Prav tako njihovi obdavčljivi dohodki v letu 2021 niso presegli 591,20 evra.

Pridobitev enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb ni avtomatična, vlagatelji morajo najkasneje do 31. januarja 2022 oddati vlogo.

Vloga je na voljo tudi na spletni strani strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ali se glede teg

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse upravičence, da je bil v sredo, 29. 12. 2021, v Uradnem listu RS št. 206/21 objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19 (PKP10). Zakon je podlaga za izvedbo izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialnega položaja oseb po 68. členu zakona so upravičene osebe, ki so na dan 30. 12. 2021:

- dopolnile 65 let starosti,

- so nosilci oziroma člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo,

- imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

- niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s 67. členom zakona, 

- njihovi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino za leto 2021, preračunano na mesec, niso presegli zn

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je v Uradnem listu RS objavilo že tretji javni razpis za podukrep 6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, s katerim je razpisanih 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev. Podpora je namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij, ki so razvrščene v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Rok za oddajo vlog je 16. december 2021, zato vse zainteresirane vlagatelje pozivamo k čimprejšnjemu vnosu in oddaji vloge na javni razpis.

H kandidiranju na aktualni javni razpis so še posebej vabljene majhne kmetije s trajnimi nasadi, ki jih na novo vključujemo v podukrep, in živinorejske kmetije, ki na prvih dveh javnih razpisih niso dosegale dovolj točk v okviru meril za izbor vlog.

Točkovanje na aktualnem javnem razpisu za večino potencialnih kmetij omogoča prijavo brez zbiranja dodatnih razvojnih ciljev. Predvideva se, da bodo razpisana sredstva zadoščala za vse majhn

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava RS za zaščito in reševanje obveščata vse oškodovance, ki so utrpeli škodo zaradi pozebe v letu 2021, da je rok za predložitev obrazca 2: »Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročene po naravni nesreči« na pristojno občino, podaljšan do 11. 11. 2021.

Podaljšanje roka velja za oškodovance, ki so s strani Uprave RS za zaščito in reševanje po pošti prejeli predtiskan obrazec 2.09 za prijavo škode po pozebi 2021, kot tudi za ostale nosilce kmetijskih gospodarstev, ki predtiskanega obrazca niso prejeli, a so utrpeli škodo zaradi pozebe 2021 na priznanih kmetijskih kulturah.

Za dodatne informacije se lahko oškodovanci obrnetejo na svetovalce območnih enot Kmetijsko gozdarskih zavodov ali na pristojno občino v času uradnih ur.

V zakonodajni proceduri je spremenjeni predlog zakona o debirokratizaciji. Z namenom, da se v kmetijsko in gozdarsko dejavnost vnese čim več poenostavitev in zmanjša birokratske ovire, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) na predlog podali številne dodatne predloge. S svojimi stališči ter dodatnimi predlogi debirokratizacije so seznanili tako Vlado RS, ki je predlagateljica zakona, kot poslanske skupine. O tem v Kmečkem glasu piše Janja Virant iz KGZS.

Davčne poenostavitve za agrarne skupnosti

Predlog zakona o debirokratizaciji med drugim uvaja spremembo zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), s katerima se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. S predlagano rešitvijo se na KGZS strinjajo, saj bo agrarnim skupnostim omogočila hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Vračilo trošarine za dvoriščno mehanizacijo

Na KGZS so predlagali uvedbo vračila trošarine za

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek si je v Podbočju ogledal kmetijo, ki prideluje krompir, srečal pa se je tudi s pridelovalci krompirja iz tega območja ter predstavniki Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) krompir in podjetja Evrosad.

Minister je v svoji predstavitvi izpostavil: »Današnji dan je nekakšna prelomnica v pridelavi krompirja – da vendarle končamo sezono 2020 in začnemo letošnjo. Lanska sezona krompirja je bila ena boljših v Sloveniji, imeli smo zasajenih skoraj 3000 hektarjev zgodnjega, poznega in semenskega krompirja. Ker je korona kriza potisnila tudi to panogo v resne izzive, smo pripravili podlago za pomoč pridelovalcem krompirja. Ta četrtek naj bi bila sprejeta na seji Vlade RS in potem tudi pravočasno izvedena.

Gre za pomoč pridelovalcem, in sicer 1200 evrov na hektar pridelave krompirja. Podatke črpamo iz lastnih seznamov, omejitev pa bo do 20.000 evrov na eno kmetijsko gospodarstvo.

Pomoč je predvidena zaradi izračunanega izpada dohodka, večjega od 3

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji drobnice zaradi posledic drugega vala epidemije določa ukrep, upravičence, pogoje, način izračuna in postopek dodelitve finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka pri reji drobnice zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. januarja 2021.

Upravičenec do finančnega nadomestila je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o kmetijstvu in redi drobnico.

Upravičenec mora za pridobitev finančnega nadomestila po tem odloku izpolnjevati najprej naslednje pogoje:

- oddati mora zbirno vlogo za leto 2021 v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov skupne kmetijske politike za leto 2021;
- kmetijsko gospodarstvo mora biti na dan uveljavitve odloka vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
- v letu 2021 mora biti vpisan v Evidenco imetnikov rejnih živali;
- v Evidenco rejnih živali mora sporočiti podatke o staležu drobnice na dan 1. februarja 2021 in na ta dan imeti najmanj deset ov

V pripravi je odlok o finančnem nadomestilu v prireji govejega mesa zaradi posledic drugega vala epidemije za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021, ki naj bi omogočil izplačilo nadomestila upravičencem, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju govedoreje.

Po odloku naj bi za obdobje oktober 2020 – marec 2021 znašala finančna pomoč sektorju v višini 76 evrov na žival, preračunano na glavo živine (GVŽ). To naj bi bila namreč razlika upada dohodka pri neto dodani vrednosti na podlagi izračuna Kmetijskega inštituta Slovenije.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so predlagali pomoč v višini 100 evrov za žival. Strinjajo se tudi s pomočjo 76 evrov na žival, vendar pa bo zaradi nekaterih pogojev brez te pomoči ostalo približno 3.000 kmetij, kar bo še dodatno poslabšalo položaj v panogi. V predlogu je namreč zapisan pogoj, da mora imeti upravičenec do pomoči 5. aprila 2021 ali 5. maja 2021 najmanj 70 % števila govedi od števila govedi, ki jih je

Agencija je začela z izdajo odločb mladim kmetom, ki so kandidirali na 6. javnem razpisu za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2020.

Javni razpis za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2020 je bil objavljen 31. januarja letos, vloge pa so lahko vlagatelji oddali do 18. marca. Višina razpisanih nepovratnih sredstev je znašala do 14,4 milijona evrov.

Na Agencijo je bilo skupno oddanih 130 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za 4,45 milijonov sredstev: za sklop A (zaposlitev upravičenca na kmetiji) je bilo oddanih 77 vlog, za sklop B (upravičenec ni zaposlen na kmetiji) je bilo oddanih 53 vlog.

Agencija je izdala odločbe za vloge, ki so prispele za sklop B, v začetku julija pa bo sledila še izdaja odločb za sklop A.

V času krize zaradi epidemije koronavirusa je veliko govora o pomenu samooskrbe, glede na dejansko stanje pa so za svojo prihodnost kmetje zelo zaskrbljeni. Obenem se kaže, da je treba v prihodnje posameznim kmetijskim panogam, posebej pridelavi zelenjave, dati več poudarka. Zato smo nekaj vprašanj o tem, kako bo sektorju pomagala država, postavili kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec.

Lahko opišite najpomembnejše nove ukrepe PKP1 pomoči za kmete in kmetijstvo, ki jih je sprejel Državni zbor?

Za pomoč kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji je na podlagi t.i. protikorona zakona na voljo kar nekaj ukrepov, ki bodo pomembno prispevali k stabilnosti sektorja preskrbe s hrano. Med drugim se uvaja finančna pomoč zaradi covid-19, izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, družbenike in kmete, odlog plačila prispevkov za kmete, oprostitev plačila akontacije dohodnine, nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih, znižanje