Marinka Marinčič KMEČKI GLAS

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (18)
Alen Osenjak
Boris Štamulak
Branko Gaber
Ziliute88edita Edita
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Flexo Eco
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Karmen Gostinčar
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič

Kategorija: prašičereja

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

18.540 kmetij smo izgubili v 20 letih
Zaradi jelenov 30.000 krav dojilj manj!
Vinogradniki, bodite pozorni na zlato trsno rumenico
Cvetoči kozolec
Varstvo jagodičastega sadja
Krvavice
Rekordni stroški pridelave pšenice letine 2022
Rejci krškopoljskih prašičev zaščiteni pred potvorbami
Janku Mazeju v slovo so zapele motorke
Z njivsko preslico do zdravih rastlin in pridelkov
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1 maj
( 1 )
ajda
( 2 )
akcije
( 1 )
analiza
( 1 )
APK
( 3 )
ARSKTRP
( 3 )
arso
( 1 )
asimina
( 1 )
balirka
( 1 )
bencin
( 1 )
biki
( 6 )
Bled
( 1 )
bolezni
( 4 )
BON21
( 1 )
bonton
( 1 )
Božič
( 3 )
breskve
( 4 )
brokoli
( 1 )
buče
( 1 )
čaj
( 1 )
čebele
( 7 )
čebula
( 4 )
cene
( 6 )
česen
( 7 )
covid19
( 2 )
cvetje
( 3 )
cviček
( 1 )
ČZS
( 1 )
darilo
( 1 )
davki
( 6 )
ddv
( 1 )
demenca
( 1 )
denar
( 2 )
detelja
( 1 )
divjad
( 4 )
domače
( 1 )
dražba
( 1 )
dren
( 1 )
drevesa
( 1 )
drva
( 3 )
država
( 2 )
dubaj
( 1 )
edavki
( 1 )
EIP
( 1 )
evri
( 1 )
expo
( 1 )
Fendt
( 1 )
ffs
( 2 )
fižol
( 1 )
furs
( 4 )
gasilci
( 2 )
gnojila
( 3 )
gobe
( 1 )
govedo
( 5 )
Gozd
( 12 )
gozdovi
( 1 )
grozdje
( 4 )
GVŽ
( 1 )
gzs
( 1 )
higiena
( 1 )
hlevi
( 2 )
hmelj
( 1 )
Hrana
( 7 )
hren
( 1 )
hruške
( 4 )
izdelki
( 2 )
Izrael
( 3 )
izvoz
( 2 )
jablane
( 3 )
jabolka
( 7 )
Jagode
( 5 )
jajca
( 3 )
jaslice
( 1 )
ječmen
( 6 )
JOGURTI
( 1 )
judje
( 1 )
kače
( 1 )
Kapital
( 1 )
kava
( 2 )
KGZS
( 40 )
klobase
( 1 )
kmet
( 2 )
kmetija
( 7 )
kmetije
( 12 )
kmetje
( 31 )
kokoši
( 2 )
koline
( 4 )
kolobar
( 2 )
konji
( 4 )
KOPOP
( 3 )
koprena
( 1 )
korona
( 1 )
koruza
( 11 )
kosilo
( 1 )
košnja
( 4 )
kostanj
( 1 )
koze
( 3 )
Kozolci
( 1 )
kozolec
( 1 )
kraja
( 1 )
krave
( 5 )
krediti
( 1 )
kriza
( 2 )
krma
( 7 )
krompir
( 18 )
kruh
( 2 )
Krvavec
( 1 )
kuhanje
( 1 )
kuhinja
( 1 )
KULTURA
( 1 )
( 1 )
les
( 3 )
letina
( 1 )
lisice
( 1 )
Logar
( 1 )
lokalno
( 1 )
lovci
( 2 )
mačke
( 2 )
maj
( 1 )
maline
( 7 )
med
( 9 )
medved
( 1 )
meja
( 1 )
meso
( 7 )
Metulji
( 1 )
MKGP
( 19 )
mladi
( 1 )
mleko
( 14 )
mlin
( 1 )
moka
( 3 )
molža
( 1 )
mop
( 2 )
nafta
( 4 )
nagrada
( 2 )
narava
( 2 )
neurje
( 1 )
njive
( 5 )
okolje
( 1 )
olje
( 2 )
oljke
( 3 )
OMD
( 12 )
orehi
( 1 )
otroci
( 1 )
Ovce
( 6 )
paprika
( 1 )
paša
( 4 )
pecivo
( 3 )
pelin
( 1 )
penine
( 1 )
pes
( 1 )
petje
( 1 )
Petrol
( 1 )
pijače
( 1 )
pirhi
( 2 )
pitanci
( 3 )
pivo
( 1 )
pkp10
( 3 )
PKP7
( 1 )
plača
( 1 )
planine
( 2 )
podpora
( 1 )
poletje
( 2 )
polži
( 1 )
pomlad
( 2 )
pomoč
( 11 )
ponikva
( 1 )
Ponudba
( 1 )
popusti
( 1 )
Posavje
( 1 )
potica
( 4 )
pozeba
( 13 )
Praznik
( 1 )
prodaja
( 2 )
prp
( 3 )
pšenica
( 13 )
Ptice
( 1 )
PUJSKI
( 1 )
radič
( 3 )
razpisi
( 1 )
razvoj
( 1 )
ribez
( 3 )
roboti
( 1 )
rožice
( 1 )
( 1 )
sadike
( 6 )
sadje
( 13 )
sajenje
( 1 )
salame
( 1 )
SEJEM
( 2 )
šeme
( 2 )
semena
( 5 )
seno
( 2 )
SETEV
( 1 )
sidg
( 1 )
šipek
( 1 )
sir
( 1 )
sirarna
( 1 )
škarpe
( 1 )
škoda
( 3 )
SKP
( 4 )
SKP EU
( 1 )
SKS
( 2 )
SKZ
( 1 )
slive
( 2 )
sls
( 2 )
smrt
( 1 )
SN SKP
( 1 )
soja
( 1 )
soki
( 1 )
solata
( 10 )
šopek
( 1 )
sorta
( 2 )
sorte
( 1 )
šunka
( 1 )
suša
( 3 )
tajkuni
( 2 )
tatovi
( 1 )
teleta
( 1 )
telice
( 2 )
TNP
( 1 )
toča
( 1 )
toplota
( 1 )
traktor
( 4 )
Trg
( 1 )
trgatev
( 2 )
triglav
( 2 )
trta
( 1 )
tujci
( 1 )
Turizem
( 2 )
ukrepi
( 2 )
ustava
( 1 )
varnost
( 2 )
varoja
( 1 )
vera
( 1 )
vinarji
( 2 )
vino
( 6 )
virus
( 1 )
virusi
( 2 )
Vlada
( 2 )
vloga
( 1 )
vloge
( 3 )
voda
( 2 )
volitve
( 6 )
vrhnika
( 1 )
Vrt
( 4 )
vrtnice
( 1 )
vrtnine
( 18 )
VRTOVI
( 1 )
zadruge
( 3 )
zdravje
( 8 )
zelenjava
( 30 )
zelje
( 1 )
Zemlja
( 1 )
žetev
( 3 )
zima
( 2 )
žita
( 3 )
ZSPM
( 1 )
ZZS
( 7 )
IŠČI PO ARHIVU
Julij 2022
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Rejci krškopoljskih prašičev zaščiteni pred potvorbami

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
23.06.2022 09:37 (Jun 23, 2022)

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Pasmo so ohranile štiri reje in od teh so se plemenske živali razširile po celotni Sloveniji.

Če obstaja dvom, da meso, mesni izdelek ali jed izvira iz prašičev pasme krškopoljski prašič, je to možno preveriti.

Pasmoakrškopoljski prašič je bila razširjena že v 19. stoletju, njen stalež pa je začel upadati ob uvajanju belih pasem prašičev. Od leta 1974 je bila reja merjascev krškopoljske pasme prepovedana, saj je bilo ukinjeno zadnje vzrejališče merjascev. Z merjasci, ki niso bili rodovniški, pa se ni smelo pripuščati. Vseeno pa so rejci Ivanšek (prej Baznik), Lipičar, Kranjec in Ložar (prej Jamnik) pasmo ohranili in se vključili v vodenje rodovništva.

Iz izvornih kmetij so se plemenske živali razširile na 100 kmetij po celotni Sloveniji. Trenutno je v kontroli prireje približno 500 plemenskih svinj in 70 merjascev te pasme. Posebna prednost pasme je za prehrano človeka ugodnejše razmerje med omega 3 in 6 mašč

Razvoj ali pot v slepo ulico?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
08.04.2022 13:27 (Apr 08, 2022)

Evropska komisija predlaga vključitev družinskih kmetij v drag proces ocenjevanja emisij, kar bi prineslo dodatne obremenitve družinskim kmetijam.

Medtem ko so bili v zadnjem desetletju v direktivo vključeni le največji živinorejski obrati, pa je zdaj predlog, da se meja spusti na 150 glav velike živine na obrat (GVŽ), kar bi na evropski ravni za desetkrat povečalo število obratov, ki bi presegali to mejo.

Dodatne meritve emisij bi stroškovno obremenile živinorejske družinske kmetije. Ob tem pa se ve, da ni natančnega nadzora glede pogojev pridelave in prireje živalskih proizvodov, ki so na trg EU uvoženi iz tretjih držav. 

Povedano drugače, v kategorijo kmetijsko-industrijskih obratov bi po novem sodilo veliko govedorejskih, prašičerejskih in perutninskih družinskih kmetij.

»Kljub različnim krizam, ki se kopičijo, si rejci živali aktivno prizadevajo za razvoj in bolj ekonomično prirejo ob spoštovanju okoljskih zahtev. Dejstvo, da Evropska komisija danes govori o kmetijsko-industr

Trajnostno krmljenje prašičev

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
15.02.2022 13:30 (Feb 15, 2022)

Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenj

Črno-belo bogastvo iz Krškega polja

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
21.01.2022 12:51 (Jan 21, 2022)

Društvo rejcev krškopoljskih prašičev je v sodelovanju s KGZ Novo mesto organiziralo srečanje rejcev v počastitev Svetega Antona, zavetnika rejcev in prašičev, na katerem so predstavili rezultate projektov, pri katerih sodeluje društvo, ter raziskave, kjer študentje preučujejo pasmo krškopoljski prašič.

Črno-belo bogastvo iz Krškega polja je zaključen projekt, ki ga je vodila Občina Krško, sodelovali pa so Gostilna Kunst, Posavski muzej Brežice, Kmečka zadruga Sevnica in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev.

Vpeljava odbire na podlagi kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič pa je zaključen projekt, ki ga je vodil KGZ Novo mesto, sodelovali pa so Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Gostilna Kunst, rejci in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev. V okviru projekta je bil izveden odvzem vzorcev mesa krškopoljskih prašičev za ugotavljanje parametrov, ki bi jih vključili v odbiro na podlagi kakovosti mesa. Odvzem in analitika gena RyR1 sta bila izpeljana zaradi seznama

Kdo si upa kastrirati krškopoljca?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
07.12.2021 12:50 (Dec 07, 2021)

Kmetija Ložar iz Jelš pri Leskovcu pri Krškem je zadnja izvorna reja prašičev krškopoljske pasme, v kontrolo prireje se je vključila leta 2002.

Med leti 1973 in 1990 je bila reja te pasme prašičev prepovedana. Na kmetiji Ložar so se razmeram upirali tako, da so imeli pred vhodnimi vrati vedno prislonjene vile - iz navade in v opozorilo morebitnim neželenim obiskom inšpektorjev. Če bi namreč odkrili krškopoljske prašiče, bi izvedli kastracijo takrat nezakonitega merjasca, prijavitelj pa bi prejel denarno nagrado.

Od prepovedane reje do zgodbe o uspehu

Danes vemo, da je krškopoljski prašič za rejo in predelavo zelo zanimiva pasma, saj se zlahka prilagaja na različne pogoje reje, tako na travniku kot tudi v hlevu. Če si rejec želi mesnatega krškopoljskega prašiča, ga krmi omejeno z izravnanim krmnim obrokom. Če si želi zamaščenega krškopoljca za belo lardo slanino, mast ali ocvirke, pa v krmnem obroku poveča delež energije in krmi prašiče po volji. Ob običajnem krmljenju pa je razmerje

Zdaj je čas kolin

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
29.11.2021 14:41 (Nov 29, 2021)

Minuli konec tedna smo imeli koline pri nas doma. Veliko nam pomeni, da je bil prašič rojen, vzrejen in zaklan na kmetiji v naši občini Ivančna Gorica, in sicer pri Rusovih v Pristavlji vasi. Tako vemo, da je zagotovljena popolna sledljivost porekla - ne samo pri reji, ampak tudi pri krmi, ki je vsa pridelana na tej kmetiji.

Iz dobre surovine smo pripravili mesene klobase in salame ter scvrli kakovostno mast in ocvirke. Tudi vse kategorije mesa so odlične. 

Za krvavice pa je bilo rečeno, da so "svetovne" :). In kako jih pripravimo? Črevno mast cvremo z večjo količino čebule ter oboje zmeljemo in dodamo osnovi, ki jo sestavlja riž, ješprenj in prosena kaša. Posebej skuhamo glavo, pljuča, srce in ledvice ter zmleto dodamo masi za krvavice. Od začimb uporabimo sol, majaron, meliso, cimet, piment, poper in mlete klinčke. Seveda krvavic ni brez krvi. Če je vse to pripravljeno v ustreznem razmerju, da noben okus (posebej začimb) ne izstopa, so krvavice odlične za zimska kosila ali veče

Krškopoljski prašič – najvrednejši za kmečke koline in vrhunsko kulinariko

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
17.11.2021 09:09 (Nov 17, 2021)

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ta pasma je v 19. stoletju prevladovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske. Leta 1899 je Rohrmann opisal prašiče in jih poimenoval po Krškem polju - območju, kjer so se nahajali izenačeni črno-pasati prašiči. Število živali se je začelo zmanjševati ob uvajanju belih pasem prašičev.

Prispevek o reji krškopoljskih prašičev je posebej za Kmečki glas pripravil mag. Andrej Kastelic iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ter vidni član Društva rejcev krškopoljskih prašičev Slovenije.

Od leta 1974 je bila reja merjascev krškopoljske pasme prepovedana, saj je bilo ukinjeno zadnje vzrejališče merjascev, nelicenciranih merjascev pa se ni smelo uporabljati. Vseeno pa so rejci Ivanšek (prej Baznik), Lipičar, Kranjec in Ložar (prej Jamnik) pasmo ohranili in se vključili v vodenje rodovništva, za kar jim velja zahvala.

Iz izvornih kmetij se je pasma razširila na približno 600 plemenskih svinj in merjascev na

Razširjenost afriške prašičje kuge

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
29.09.2021 08:07 (Sep 29, 2021)

Afriška prašičja kuga (APK) se vse od leta 2014 neustavljivo širi v Evropi in tudi v Aziji ter predstavlja bolezen živali največjih razsežnosti današnjega časa. Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda proti zahodu vse večje tveganje za domače in divje prašiče. Bolezen se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin, ne predstavlja pa nevarnosti za zdravje ljudi in zdravje drugih živalskih vrst.

Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih ali divjih prašičev.

P

Poziv rejcem prašičev in perutnine

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
10.02.2021 07:57 (Feb 10, 2021)

"Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozivamo vse rejce prašičev in perutnine, da ne glede na število živali, ki jih redijo, dosledno izvajajo veljavne biovarnostne ukrepe na kmetiji. To velja tudi za lastnike vietnamskih prašičkov, ker so lahko tudi ti prašiči prenosniki okužb," opozarja Gabrijela Salobir iz KGZS.

Afriška prašičja kuga

Na zbornici se zavedajo nevarnosti, ki prežijo na rejce prašičev in perutnine. Afriška prašičja kuga je že lahko prisotna med divjimi prašiči, nekaj primerov ptičje gripe pa je bilo zabeleženih tudi že pri nas. Prav zaradi tega so bili sprejeti ustrezni ukrepi. Tako so začeli veljati nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki veljajo za celotno območje Slovenije. Med temi ukrepi so, med drugim, prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ra

Dobrobit živali za prašiče

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
08.01.2021 11:45 (Jan 08, 2021)

Uredba o ukrepu dobrobit živali (DŽ), ki je bila sprejeta v četrtek, 7. januarja, določa obdobje trajanja obveznosti pri operaciji DŽ – prašiči od 9. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Temu je prilagojen tudi rok za sporočanje staleža prašičev za mesec januar.

Vlagatelji morajo podatke o staležu prašičev na dan 9. januarja 2021 sporočiti v Centralni register prašičev najpozneje do 18. januarja 2021. Če so vlagatelji stalež prašičev na dan 1. januarja 2021 že sporočili, ta ni veljaven, zato agencija prosi, da za mesec januar 2021 stalež ponovno sporočijo v navedenih datumih.

Za ostale mesece ostaja določba glede sporočanja staleža enaka kot v letu 2020, in sicer morajo upravičenci podatke o staležu prašičev na 1. dan v mesecu sporočiti najpozneje do 7. dne v mesecu za tekoči mesec. 

Svinja rekorderka, ki je letos povrgla kar 42 pujskov

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
10.12.2020 11:55 (Dec 10, 2020)

Lani smo v Kmečkem glasu pisali, da je plemenska svinja s kmetije Ovčar v Spodnji Dragi povrgla 27 pujskov. Po objavi so v naše uredništvo klicali številni bralci, ki niso verjeli, da je to sploh mogoče.

Pred kratkim pa nas je poklicala Nataša Alagič iz Štor. Tudi na njihovi kmetiji imajo svinjo rekorderko, ki je zadnje dni novembra posebej presenetila rejko Natašo, saj je povrgla kar 26 mladičkov. In ne le to, že letos maja je rodila 16 pujskov.

42 pujskov na svinjo na leto - to je gotovo svojevrsten rekord.

Pujski iz "zadnje serije" so bili ta teden že cepljeni in kastrirani. 22 je še živih (12 pujskov in 10 svinjk), vsi so zdravi in vitalni in so posege dobro prenesli.

Ko se je po okolici izvedelo, da je imela svinja kar 26 mladih, se je spet ponovilo, da nekateri tega niso verjeli. Da bi se prepričali, so prišli celo na ogled v hlev. Tam so lahko videli zelo skrbno plemensko svinjo, ki čudovito skrbi za svoje mladičke. Ima veliko mleka in ko zakruli, se pujski lepo zvrstijo pr

Razmere na trgu prašičjega mesa

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
19.11.2019 12:30 (Nov 19, 2019)

Na odprtem globalnem trgu se lahko hitro spremenijo razmere. Zadnji tak primer so odkupne cene v prašičereji - še februarja letos so zaradi katastrofalnih odkupnih cen prašičerejci od države zahtevali intervencijsko pomoč v obliki »velikega deminimisa«. Kmalu zatem so posledice afriške prašičje kuge celotno sliko obrnile na glavo. Zaradi velikega povpraševanja na Kitajskem so se odkupne cene svinjine po svetu bliskovito dvignile; tudi na avstrijski borzi Steirerflesich, ki cene objavlja tedensko in po kateri se vsa leta ravnajo tudi slovenski odkupovalci.

Več o tem, kaj si zdaj in v prihajajočih mesecih lahko obetajo rejci prašičev, pa v Kmečkem glasu (27. november 2019).

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj