Marinka Marinčič KMEČKI GLAS

odgovorna urednica Kmečkega glasa

Prijatelji (18)
Karmen Gostinčar
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Alen Osenjak
Leon Kralj
Branko Gaber
Bojana Jerina
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Spremljevalci (3)
Marja Mavse
Jerneja Ksir
Dajana Babič

Kategorija: samooskrba

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Messner - gorski kmet in alpinist
Cenik koruze
Individualnega označevanja perutnine ne bo
Hoteli so prikriti - zaradi protestov odstopil nizozemski kmetijski minister
V slogi je moč - tudi pri krompirju
Krvavice
Cvetoči kozolec
Zaplate neposejanih tal na njivah
Finančno nadomestilo zaradi visokih cen repromateriala
Janku Mazeju v slovo so zapele motorke
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
1 maj
( 1 )
agra
( 1 )
ajda
( 2 )
akcije
( 1 )
analiza
( 1 )
APK
( 3 )
ARSKTRP
( 4 )
arso
( 1 )
asimina
( 1 )
balirka
( 1 )
bencin
( 1 )
biki
( 6 )
Bled
( 1 )
bolezni
( 4 )
BON21
( 1 )
bonton
( 1 )
Božič
( 3 )
breskve
( 4 )
brokoli
( 1 )
buče
( 1 )
čaj
( 1 )
čebele
( 7 )
čebula
( 4 )
cene
( 6 )
česen
( 7 )
covid19
( 2 )
cvetje
( 3 )
cviček
( 1 )
ČZS
( 1 )
darilo
( 1 )
davki
( 6 )
ddv
( 1 )
demenca
( 1 )
denar
( 3 )
detelja
( 1 )
divjad
( 4 )
domače
( 1 )
dpm
( 1 )
dražba
( 1 )
dren
( 1 )
drevesa
( 1 )
drva
( 3 )
država
( 2 )
dubaj
( 1 )
edavki
( 1 )
EIP
( 1 )
Eko
( 1 )
evri
( 1 )
expo
( 1 )
Fendt
( 1 )
ffs
( 2 )
fižol
( 1 )
furs
( 4 )
gasilci
( 3 )
gnojila
( 3 )
gobe
( 1 )
govedo
( 8 )
Gozd
( 14 )
gozdovi
( 1 )
grozdje
( 4 )
GVŽ
( 1 )
gzs
( 1 )
higiena
( 1 )
hlevi
( 2 )
hmelj
( 1 )
Hrana
( 7 )
hren
( 1 )
hruške
( 4 )
izdelki
( 2 )
Izrael
( 3 )
izvoz
( 2 )
jablane
( 3 )
jabolka
( 8 )
Jagode
( 5 )
jajca
( 5 )
jaslice
( 1 )
ječmen
( 7 )
JOGURTI
( 1 )
judje
( 1 )
kače
( 1 )
Kapital
( 1 )
kava
( 2 )
KGZS
( 48 )
klobase
( 1 )
kmet
( 2 )
kmetija
( 7 )
kmetije
( 13 )
kmetje
( 38 )
kokoši
( 2 )
koline
( 4 )
kolobar
( 2 )
konji
( 5 )
KOPOP
( 3 )
koprena
( 1 )
korona
( 1 )
koruza
( 14 )
kosilo
( 1 )
košnja
( 4 )
kostanj
( 1 )
koze
( 4 )
Kozolci
( 2 )
kozolec
( 1 )
kraja
( 1 )
krave
( 6 )
krediti
( 1 )
kriza
( 2 )
krma
( 9 )
krompir
( 19 )
kruh
( 2 )
Krvavec
( 1 )
kuhanje
( 1 )
kuhinja
( 1 )
KULTURA
( 1 )
kviz
( 1 )
( 1 )
les
( 3 )
letina
( 1 )
lisice
( 1 )
Logar
( 1 )
lokalno
( 1 )
lovci
( 2 )
mačke
( 2 )
maj
( 1 )
maline
( 7 )
med
( 9 )
medved
( 1 )
meja
( 1 )
meso
( 7 )
Metlika
( 1 )
Metulji
( 1 )
MKGP
( 25 )
mladi
( 1 )
mleko
( 14 )
mlin
( 1 )
moka
( 3 )
molža
( 1 )
mop
( 2 )
nafta
( 4 )
nagrada
( 2 )
narava
( 2 )
neurje
( 2 )
njive
( 5 )
okolje
( 1 )
olje
( 2 )
oljke
( 3 )
OMD
( 12 )
oranje
( 3 )
orehi
( 1 )
otroci
( 1 )
Ovce
( 7 )
paprika
( 1 )
paša
( 4 )
pecivo
( 3 )
pelin
( 1 )
penine
( 1 )
pes
( 1 )
petje
( 1 )
Petrol
( 1 )
pijače
( 1 )
pirhi
( 2 )
pitanci
( 3 )
pivo
( 1 )
pkp10
( 3 )
PKP7
( 1 )
plača
( 1 )
planine
( 2 )
Plug
( 1 )
podpora
( 1 )
poletje
( 2 )
polži
( 1 )
pomlad
( 2 )
pomoč
( 13 )
ponikva
( 1 )
Ponudba
( 1 )
popusti
( 1 )
Posavje
( 1 )
potica
( 4 )
požar
( 1 )
pozeba
( 13 )
Praznik
( 1 )
prodaja
( 2 )
prp
( 3 )
pšenica
( 16 )
Ptice
( 2 )
PUJSKI
( 1 )
radič
( 3 )
razpisi
( 1 )
razvoj
( 1 )
ribez
( 3 )
roboti
( 1 )
rožice
( 1 )
( 1 )
sadike
( 6 )
sadje
( 13 )
sajenje
( 1 )
salame
( 1 )
SEJEM
( 2 )
šeme
( 2 )
semena
( 6 )
seno
( 3 )
SETEV
( 2 )
sidg
( 1 )
šipek
( 1 )
sir
( 2 )
sirarna
( 1 )
škarpe
( 1 )
škoda
( 3 )
SKP
( 4 )
SKP EU
( 1 )
SKS
( 2 )
SKZ
( 1 )
slive
( 2 )
sls
( 2 )
smrt
( 2 )
SN SKP
( 1 )
soja
( 1 )
soki
( 1 )
solata
( 10 )
šopek
( 1 )
sorta
( 2 )
sorte
( 1 )
šunka
( 1 )
suša
( 7 )
svoboda
( 2 )
tajkuni
( 2 )
tatovi
( 1 )
teleta
( 1 )
telice
( 2 )
TNP
( 1 )
toča
( 1 )
tolmin
( 1 )
tolminc
( 1 )
toplota
( 1 )
traktor
( 6 )
Trg
( 1 )
trgatev
( 3 )
triglav
( 2 )
trta
( 1 )
tujci
( 1 )
turisti
( 1 )
Turizem
( 2 )
ukrepi
( 2 )
ustava
( 1 )
varnost
( 3 )
varoja
( 1 )
vera
( 1 )
vinarji
( 2 )
vino
( 8 )
virus
( 1 )
virusi
( 2 )
Vlada
( 3 )
vloga
( 1 )
vloge
( 3 )
voda
( 2 )
volitve
( 6 )
vrhnika
( 1 )
Vrt
( 5 )
vrtnice
( 1 )
vrtnine
( 20 )
VRTOVI
( 1 )
zadruge
( 4 )
zdravje
( 8 )
zelenjava
( 32 )
zelje
( 1 )
Zemlja
( 1 )
žetev
( 6 )
zima
( 2 )
žita
( 5 )
ZSPM
( 1 )
ZZS
( 10 )
IŠČI PO ARHIVU
September 2022
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930

Messner - gorski kmet in alpinist

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
22.09.2022 14:40 (pred 5 dnevi)

Reinhold Messner je prvi človek, ki je vrh Mount Everesta osvojil brez dodatnega kisika in se povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov. Precej manj pa je znan po tem, da je kmet oz. lastnik kar treh kmetij na Južnem Tirolskem.

V okviru festivala Zadnja odprava so v Cankarjevem domu v Ljubljani predvajali tri njegove dokumentarne filme. Pred tem pa je Messner skupaj z mlado ženo Diane Schumacher obiskal 350 let staro domačijo in turistično kmetijo Pr’ Krač v Dolskem pri Ljubljani, kjer se ukvarjajo tudi z ekološkim kmetijstvom.

Messnerjev poklon Kračevi domačiji

Kot je povedal gospodar Tone Čič, je bil Messnerjev obisk velik poklon za njihovo kmetijo. Reinhold je namreč lastnik kar treh gorskih kmetij, ki ležijo visoko v osrčju Alp, ena na 2000 metrov nadmorske višine. Že po stoletni tradiciji je morala biti vsaka alpska kmetija samooskrbna, da je lahko preživela družino, se ohranila in razvijala. Tak način dela in življenja je blizu tudi Messnerju, zato je o tem, in ne o alpinizmu, v Dols

Nova visoka greda. Popolna.

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
25.04.2022 13:55 (Apr 25, 2022)

Vsaj 10 let stara visoka greda se je posedala, spodaj položena glinena opeka pa se je drobila. Zato sem se odločila za postavitev nove visoke grede, za katero sem si želela, da bi bila čim boljša in čim bolj po predpisih strokovnjakov.

Visoka greda, ki zdaj stoji na mojem vrtu, je velikosti 2,5 × 1,25 m, visoka pa je 75 cm. Leseni del stoji na 15 cm betonskega temelja. Obdelovati jo bo mogoče z vseh strani.

Smrekov les je vakuumsko tlačeno impregniran, da bo zdržal dlje. Kotni profili so aluminijasti, vijaki pa nerjaveči. Notranjost je obložena z čepkasto folijo in z debelim filcem iz ovčje volne (za toplotno izloacijo pozimi in proti pregrevanju poleti). Okrog pol spodnje prostornine zavzema akacijev les (premer približno 10 cm), ki je bolj trpežen in bo počasneje razpadal. 

Nanj je položena plast strižene ovčje volne, ki ji sledi debelejša plast hlevskega gnoja. Kakovostni zgornji plasti zemlje je primešan vrtnarski perlit za rahljanje zemlje in boljšo zračnost ter kompost. 

Fotograf

Kako do kakovostnega pridelka čebule?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
07.04.2022 12:11 (Apr 07, 2022)

Kako naj vemo, da je čebulček zares kakovosten? Je boljši pridelek, če sadimo čebulček ali če pridelujemo čebulo iz semena ali sadik? Zakaj čebula ni debela in zakaj v kleti gnije?

Miše Pušenjak, »zelenjadarska gurujka«, pravi takole: »Idealno je, da je čebulček posajen do konca marca, do sredine aprila pa je še čisto OK. Tako ima čas, da se dobro ukorenini in dobro raste. Če ga posadiš šele maja, je velika nevarnost, da zaradi previsokih temperatur (nad 25 °C) rastlina ne bo več delala listov. Če ni listov, se čebula ne debeli in je tudi manj odporna.«

Pušenjakova meni, da je čebulna muha bolj bau-bau kot resnična nevarnost. Dejansko je pridelek bolj ogrožen zaradi okuženega čebulčka, česar pa se na njem ob nakupu ne vidi. Zato večji kmetje pridelujejo čebulo iz semena, ki ga posejejo že januarja, potem pa sadike posadijo na njive. Čebula iz semena po spravilu manj gnije.

In kako je s pokrivanjem čebule? Pokrita naj bo največ 3 tedne (zadnji teden aprila in do polovice maja). Pokri

Sprenevedanje, zavajanje ali neumnost?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
04.04.2022 15:49 (Apr 04, 2022)

"Veliko smo že napisali in predlagali glede potrebe po samooskrbi in zagotavljanju prehranske varnosti v Sloveniji. Vendar o tem govorimo le kmetje, tisti, ki kmetujemo in pridelujemo hrano. Na drugi strani pa tisti, ki odločajo in bi jih ta tema še kako morala skrbeti - politiki, resorni minister, agrarni ekonomisti, zveza potrošnikov in še kdo, molčijo oziroma od njih ne slišimo nič konkretnega. Nimajo idej, kako bi ali s kakšnimi cilji bi zagotovili prehransko varnost v Sloveniji. Vsi se kar nekaj sprenevedajo, zavajajo ali, če lahko tako rečem, »bluzijo«, konkretnih odgovorov pa ni," piše državni svetnik Branko Tomažič.

"Prav ti in njim podobni so nas v zadnjih letih pripeljali v stanje, v katerem nam lahko že jutri vsega po malem zmanjka. Zapostavljanje ali zavračanje prvega v verigi, kmeta – pridelovalca hrane, pušča za slovenski prostor in pridelavo hrane neslutene posledice. Gospodje se, kot kaže, sploh ne zavedajo svojega slabega dela ali pa gre morda celo za namerno uničevanj

Kaj ima prednost: večja prehranska varnost ali preštevilni medvedi?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
01.04.2022 14:08 (Apr 01, 2022)

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so ogorčeni nad odločitvijo upravnega sodišča, ki je zadržalo odstrel medvedov do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo okoljevarstveno društvo Alpe Adria Green.

Ta odločitev pomeni, da se v času pomanjkanja surovin, svetovne rasti cen hrane in energentov podpira prisotnost zveri na podeželju. To tudi pomeni podpiranje opuščanja pridelave hrane na slovenskih kmetijah. Očitno želijo okoljevarstvene organizacije, da bo Slovenija neobdelana, da bomo hrano uvažali, če jo bo sploh mogoče, na podeželju pa bodo gospodarili medvedi in druge zveri.

KGZS tej odločitvi ostro nasprotuje, saj podatki kažejo, da je populacija rjavega medveda v zelo ugodnem stanju. Po zadnjih podatkih naj bi število medvedov v Sloveniji celo presegalo 1200 osebkov.

Težave podeželja zaradi prevelikega števila zveri je treba reševati sistemsko, predvsem pa upoštevati mnenje stroke. Pri odločitvah bi morali v večji meri upoštevati tudi prebivalce na območ

Kako pridelati več hrane

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
29.03.2022 14:51 (Mar 29, 2022)

Na seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predsednik KGZS Roman Žveglič povzel bistvo razprave: "Le s takojšnjo spremembo v izvajanju zelenega dogovora na ravni EU, zmanjšanjem staleža divjadi in zveri ter zmanjšanjem administrativnih ovir smo v Sloveniji sposobni zagotoviti višjo stopnjo samooskrbe in posledično kmetijam omogočiti nadaljnji razvoj ter potrošniku zagotoviti dovolj hrane po dostopnih cenah."

Na KGZS trdno zagovarjajo stališče, da prehransko krizo kmetje niso niti sposobni niti pripravljeni prevzeti v celoti na svoja pleča.

Svet KGZS je sprejel nekaj pomembnih sklepov in pozval vlado ter pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju.

Svet KGZS zahteva od vlade, da pristojni ministrstvi takoj podpišeta pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla mesa, kmetijsko ministrstvo pa naj uveljavi spremembe izvajanja Skupne kmetijske politike EU tako, da bo usmerjena v pridelavo hrane. Uveljavi naj prekinitev izvajanja določil SKP iz naslova zelenega dogovora,

Če velja zakon o minimalni plači, naj bodo tudi kmetom pokriti stroški!

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
17.03.2022 08:03 (Mar 17, 2022)

»Kmetje smo zelo zaskrbljeni nad trenutnimi razmerami, ki so posledica vojne v Ukrajini. Dejstvo je, da za višanje cen moke in mlevskih izdelkov nismo krivi kmetje. Lani poleti smo pšenico prodali po slabih 20 centov na kilogram. Tisti, ki je to pšenico lani kupil, se sedaj obnaša tržno in jo prodaja po 42 centov," je povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

"Kot kaže, so v vsaki vojni vojni dobičkarji. Še bolj zaskrbljujoč je položaj pri oljnicah, kjer smo v veliki meri odvisni od uvoza iz Ukrajine. Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Ukrajini in kakšna bo tam možnost za letošnjo setev. Države na različne načine rešujejo nastali položaj. Čeprav smo znotraj EU zavezani skupnemu trgu, vsak ravna po načelu, da je treba najprej poskrbeti za svojo državo in šele potem so na vrsti drugi.
Tudi pri nas moramo takoj sprejeti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti."

"Razlika med samooskrbo in prehransko varnostjo je v tem, da prehransko varnos

Koliko stane hektar kmetijske zemlje

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
03.12.2021 11:55 (Dec 03, 2021)

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica od povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca.

Po podatkih Eurostata je Slovenija sicer na 6. mestu v EU po ceni kvadratnega metra obdelovalne zemlje (pri čemer podatki za Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Portugalsko, Ciper in Malto niso na voljo), saj je pri nas 21.000 € povprečna cena za en hektar.

Ta cena je določena glede kupoprodajne pogodbe - torej je bila v zadnjem času večina obdelovalne zemlje prodana povprečno po 2,1 €/m².

Ker imamo v Sloveniji zelo malo obdelovalnih površin na prebivalca, je tudi naša samooskrba s hrano bolj ogrožena kot v večini držav EU. Zato menim, da je tudi kmetijska zemlja vredna več kot le 2 €/m². Kmetje mejaši so pripravljeni za dobro parcelo ponuditi po 3 €/m², kar pri enem hektarju pomeni 10.000 € več.

Vrednost kmetijske zemlje ne bo padala, saj ne zanima samo kmete, ampak se po njen ozirajo tudi tisti, k

Namesto ponosni gospodarji le ponižani hlapci?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
25.11.2021 08:37 (Nov 25, 2021)

"Po vsej verjetnosti v kmetijskem sektorju v prihodnosti ne bo več tako, kot je bilo. Cene žit, koruze, energentov, gnojil … se vsak dan višajo in letijo v nebo. Prehranski logistični tokovi, predvsem transport ali dobave, se bodo spremenili. Žito postaja enako pomembna strateška dobrina kot nafta, kar so nekatere države že spoznale in bodo v prihodnje krojile svetovni trg z žiti. Nekatere tovarne gnojil so že ustavile svojo proizvodnjo, druge dvigujejo enormno visoke cene, kmetijstvo pa temu ne bo moglo niti slediti niti tega sprejeti," za Kmečki glas piše Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS.

"Ali se nam bo pridelava hrane v prihodnje močno zmanjšala predvsem zaradi negnojenja ali celo opuščanja kmetovanja?

Nekatere evropske države so sprostile rezerve zaradi blažitve visokih cen žit. Danes so te rezerve napol prazne in se jih ne zapolni zaradi previsokih cen.

Ali se nam približuje čas pomanjkanja in drastično višanje cen hrane?

Trenutnim svetovnim t

Pridelajmo motovilec

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
27.08.2021 11:28 (Aug 27, 2021)

Pred setvijo je treba dobro prerahljati zemljo in pripraviti drobnogrudičasto strukturo tal. Gnojenje ni potrebno.

Miša Pušenjak svetuje setev v vrstice, ker je tako lažje redčenje in odstranjevanje plevela. A pri tem je treba biti previden, da se po setvi semena v jarkih ne prekrije z nekaj centimetri zemlje. Prav to je po njenem mnenju eden od razlogov, da seme predolgo ali pa sploh ne vzkali.

Miša Pušenka vrtičkarjem predlaga, da motovilec posejejo povprek, seme samo pritisnejo ob tla, da je v stiku z zemljo, ter posevek prekrijejo s čim tanjšo kopreno, da semena ne bodo pozobali ptiči (ptiči imajo zelo radi seme motovilca). Setev naj bo pokrita, dokler seme ne vzkali.

Pridelovalci tudi sprašujejo, ali je potrebno dati seme pred setvijo za teden dni v skrinjo ali ne.

Letošnje seme je potrebno za teden dni položiti v zamrzovalno skrinjo, sicer ne bo kalilo. Lansko seme se lahko poseje brez tega in bo kalilo.

Semenarne sicer zagotavljajo, da je v kupljenih vrečkah staro seme, pridel

Draži se vse, le odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov in klavne živine ne!

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
28.06.2021 14:58 (Jun 28, 2021)

Povprečne drobnoprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu vertikalne verige sicer rastejo, vendar slovenski kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige. Stanje ima lahko veliko večje posledice, kot si mislimo, saj slovenskega kmeta sili v prodajo preko meja. Vprašanje je torej povsem na mestu: Bo torej slovenski potrošnik na trgovinski polici v prihodnosti še imel možnost izbire lokalnega porekla hrane? Bodo deležniki na koncu vertikalne verige pripravljeni kos pogače nameniti tudi slovenskemu podeželju?

Slovenski kmetje in njihove zadruge so se v koronskem letu 2020 in 2021 soočali z dolgotrajnim zaprtjem posameznih prodajnih poti (gostinstvo, turizem, vzgojno-izobraževalne ustanove), pritiskom nizkocenovnih pridelkov in živil iz uvoza, ki so povzročili tržne viške tudi v sektorjih, kjer je stopnja slovenske samooskrbe nizka (krompir, prašičje meso), ter strme padce odkupnih cen zlasti v sektorjih govedoreje, p

Mlekarna Celeia razglasila najboljše dobavitelje mleka

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
22.04.2020 09:09 (Apr 22, 2020)

Mlekarna Celeia je pred kratkim razglasila največje in najkakovostnejše dobavitelje mleka v letu 2019. Te vsako leto spremljajo po količini oddanih litrov mleka, kjer podelijo priznanja  posameznim  kmetijam in kmetijskim zadrugam, ter po kakovosti, kjer mleko ocenjujejo glede na mikrobiološko kakovost in zdravje črede. Ob tem so se letos s posebnimi priznanji prvič zahvalili prav vsem, ki dnevno dobavljajo mleko v njihovo mlekarno.

»Z našimi kmeti smo partnerji in skupaj si prizadevamo, da ohranjamo kakovost mleka, ki je osnova za vso našo proizvodnjo. V teh časih, ko življenje zaradi epidemije koronavirusa teče drugače, je takšna usmeritev še kako pomembna za preživetje slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije,« izpostavljajo v mlekarni.

Dobaviteljem mleka se letos niso zahvalili na srečanju rejcev v živo, ampak so podelitev priznanj prvič, odkar jih podeljujejo, izpeljali prek spleta.

Po kakovosti dobavitelje mleka zdelijo v dve kategoriji, in sicer glede na mikro

Koliko se lahko zasluži s pridelavo čebule?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
16.04.2020 08:06 (Apr 16, 2020)

Poraba zelenjave v Sloveniji je v letu 2018 znašala skupaj 245.840 ton, od tega smo je pridelali doma dobrih 100 tisoč ton in uvozili precej preko 150 tisoč ton. Stopnja samooskrbe je znašla nekako 40 odstotkov.

V navedenem letu je bila tržna pridelava čebule na 252 hektarjih površin, povprečni pridelek pa je znašal 25,8 tone na hektar. Ob predpostavki, da smo za domači trg potrebovali 16.221 ton čebule, bi potencialno morali pridelavo načrtovati na 628 hektarjih površin, da bi dosegli samooskrbo s čebulo.

Povprečna potrošnja zelenjave na prebivalca v zadnjih letih narašča in po podatku za leto 2018 znaša 111,41 kg zelenjave na prebivalca.

Pomemben del pridelave zelenjave predstavlja pridelava čebule, ki ima v Sloveniji skozi zgodovino bogato tradicijo, posebej na območju Ptujskega polja, kjer pridelujejo tudi zaščiteno sorto ptujski luk.

Pridelava čebule se je v zadnjih 10 letih razširila. V letu 2018 je bila po podatkih Statističnega urada pridelava čebule na 433 ha površin, od t

Ukrepom za prvi val krize bodo sledili še novi

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
14.04.2020 09:09 (Apr 14, 2020)

V času krize zaradi epidemije koronavirusa je veliko govora o pomenu samooskrbe, glede na dejansko stanje pa so za svojo prihodnost kmetje zelo zaskrbljeni. Obenem se kaže, da je treba v prihodnje posameznim kmetijskim panogam, posebej pridelavi zelenjave, dati več poudarka. Zato smo nekaj vprašanj o tem, kako bo sektorju pomagala država, postavili kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec.

Lahko opišite najpomembnejše nove ukrepe PKP1 pomoči za kmete in kmetijstvo, ki jih je sprejel Državni zbor?

Za pomoč kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji je na podlagi t.i. protikorona zakona na voljo kar nekaj ukrepov, ki bodo pomembno prispevali k stabilnosti sektorja preskrbe s hrano. Med drugim se uvaja finančna pomoč zaradi covid-19, izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, družbenike in kmete, odlog plačila prispevkov za kmete, oprostitev plačila akontacije dohodnine, nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih, znižanje

Koliko živine čaka na odkup?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
07.04.2020 15:03 (Apr 07, 2020)

Po zadnjih podatkih, ki jih je zbrala Zadružne zveze Slovenije od svojih članic,  na odkup čaka precej vzrejene živine, in sicer.

- 2.100 bikov do 30 mesecev,

- 300 bikov nad 30 mesecev,

- 160 telet za zakol,

- 300 krav,

- 4.100 prašičev,

- 815 jagnjet,

- 510 telic nad 24 do 30 mesecev.

Stanje se poslabšuje, vedno večji je pritisk na zniževanje cene, zato ZZS predlaga interventni odkup po primernih cenah in takojšnjo prekinitev uvoza govejega mesa v Slovenijo.

Kot nam sporočajo bralci Kmečkega glasa, je odkupna cena za bike padla na 3 evre za kilogram mesa. Nekateri pravijo, da jih po tej ceni niti ne bodo prodajali.  

Zakaj mladim prevzemnikom razmere v kmetijstvu ne dajo spati?

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
07.04.2020 10:09 (Apr 07, 2020)

Delaven in zagnan mladi prevzemnik kmetije, ki ga je kljub številnim sposobnostim še najbolj pritegnilo kmetovanje, si v teh časih zaskrbljen zastavlja številna vprašanja. Nejc Rus iz Pristavlje vasi se sprašuje, kdaj bo vodilnim v kmetijstvu in naši politiki jasno, da so kmetje vezani na proizvodnjo. "Ne vem, zakaj kmetijsko ministrstvo, Sindikat kmetov, KGZS, kmetijske zadruge ... in vsi, ki naj bi delali v dobro kmetov, ne sprejmejo ukrepov, ki bi kmete dejansko zaščitili."

Treba je samo postaviti minimalno odkupno ceno naših proizvodov, meni Nejc Rus.

"Končni izdelki, npr. mleko in meso, v trgovinah ne izgubljajo na ceni popolnoma nič, odkupne cene mleka, mesa in ostalih naših proizvodov pa padajo. Naj že enkrat eden premore toliko logičnega razmišljanja, da se sankcionira tistega, ki želi odkupiti ali prodati osnovne dobrine pod proizvodno ceno."

Cene mleka in mesa so odkupovalci zbili pod proizvodno ceno, predelovalna industrija in trgovine pa tudi zdaj kujejo dobičke! Zakaj

Načrtovanje kmetijske proizvodnje v kriznih razmerah bolezni COVID 19

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
25.03.2020 08:35 (Mar 25, 2020)

V danih razmerah so še kako pomembni vsi tisti, ki z obdelovanjem površin, rejo živali in nadgradnjo pridelave s predelavo in neposredno ponudbo pridelkov in izdelkov rešujejo samooskrbo v kriznih časih.

Samooskrba je še kako strateško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva.  V dani situaciji pa je tudi za potrošnike izziv, da svoje potrebe lahko po pridelkih in izdelkih prednostno pokrijejo z neposrednim nakupom na kmetijah. Kmetija pa mora svojo ponudbo uskladiti z veljavno zakonodajo glede same pridelave.

Načrtovanje pridelave na njivskih površinah v letošnjem letu

Smo v času začetka setve poljščin v spomladanskem času in sedaj se odločamo o tem, kaj posejati. Zato bo dobrodošel strokovni nasvet Petra Pribožiča, univ. dipl. inž. zoot., iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Osnovno pridelavo koruze in pšenice je v danih razmerah mogoče spremeniti in se usmeriti v večji obseg pridelave vrtnarskih, zelenjadarskih kultur in drugih poljščin, ki jih na trgu primanjkuje.

Načrtovan

Ranljivost in moč kmetijstva

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
17.03.2020 08:28 (Mar 17, 2020)

V primeru upada poslovanja, ki bo posledica širjenja virusa SARS-CoV-2, bodo delodajalci morebiti primorani tudi k sprejemanju drugih ukrepov, ki pa bodo temeljili na poslovnih razlogih: npr. napotitvi delavcev na čakanje, uvedbi krajšega polnega delovnega časa, uvedbi neenakomernega delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.

Našim prispevkom o ekonomiki kmetijske pridelave in prireje ter s tem povezane samooskrbe in podatkom, kako kmetje dolgoročno izgubljajo, saj z izkupičkom od prodaje kmetijskih pridelkov lahko kupijo vse manj drugih dobrin - ne luksuznih, ampak vsakdanjih, v našem primeru konkretno nafte, je piko na i dodal koronavirus. Zaradi njega so hipoma propadle teze, da kmet pač lahko dobi samo toliko, kot dobi, ker je svet postal globalna vas. V njej pa je mogoče vsak trenutek vse dobiti ceneje kot pri najbližjem kmetu. Ponudba je bila vse večja, meja ni bilo ne med državami ne v glavah, neizmerne količine živil na prodajnih policah pa so bile za porabnike

Škodljivci in bolezni potujejo brez potnega lista

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
13.03.2020 10:13 (Mar 13, 2020)

Zdrave rastline so temelj življenja, delovanja ekosistemov ter njihove varnosti in osnova za zagotavljanje zadostnih količin hrane. Škodljivi organizmi in bolezni uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo njeno ceno. Trajnostno zdravje rastlin varuje okolje, gozdove ter biotsko raznovrstnost pred rastlinskimi škodljivimi organizmi, zmanjšuje učinke klimatskih sprememb in podpira napore za odpravo lakote, podhranjenosti in revščine v svetu.

Do leta 2050 bo treba nahraniti devet milijard svetovnega prebivalstva. Ob dejstvu, da je 80 odstotkov človekove prehrane že zdaj rastlinske in da so prizadevanja za omejevanje živil živalskega izvora ter reje živali za prehrano zelo intenzivna, obstaja verjetnost (nevarnost), da bo hrana že kmalu za mnoge nedosegljiva dobrina. Številni, tudi za človekovo zdravje nevarni škodljivci rastlin in bolezni pa se z migracijami širijo z nezadržno hitrostjo.

Bistveno višje hektarske donose lahko doseže sodobno kmetijstvo z uporabo fi

Koruza

Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
03.03.2020 12:00 (Mar 03, 2020)

Koruza je poljščina, ki jo v Sloveniji najpogosteje pridelujemo. Njen delež v setveni strukturi se je v zadnjih letih ustalil na okrog 40 odstotkih njiv, kar znaša okoli 68 tisoč hektarjev. Zaradi tega je pogosto vprašanje glede precejšnje zastopanosti koruze na njivah, kar je rezultat usmerjenosti slovenskega kmetijstva v živinorejo, kjer prevladujoče manjše in srednje kmetije dosegajo večjo dodano vrednost pri kmetovanju. Posledica te usmerjenosti je potreba po zagotavljanju krme, na drugi strani pa dobra samooskrba z mlekom, mesom, jajci itd. Ker so za zagotavljanje krme slovenske kmetije pogosto omejene z zemljišči, poskušajo na teh zemljiščih pridelati kar največ. Pri tem je koruza v našem prostoru rastlina, s katero na najučinkovitejši in stroškovno najugodnejši način pridelamo največjo količino energije na enoto površine. Zapisano drugače, z nobeno drugo rastlinsko vrsto v normalnih pogojih pridelave ne moremo pridelati toliko energije na enoto površine ter tako poceni in enosta

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj